Žanrdružbeni roman
Narodnostslovenska književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2018
Založba
Ključne besede Spomini, Umetnost, Sanje, Kiparstvo
Število strani

151

Čas branja

Opozorjeni smo bili, da se čas branja razlikuje tudi glede na zvrst ali žanr knjige. Sklep: trenutno informativno obvestilo naj se dopolnjeno glasi: To je le ocena.

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

5-6 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Drobna poetična mojstrovina

Marije Rotta Korošec ni le aristokratskega rodu, temveč predvsem plemenita po srcu. V njeno mirno osamljeno življenje nekega dne pozvoni muzikolog Elia, sin pokojne prijateljice, ki je slišal, da naj bi Marija v stari hiši na obali, v kateri je včasih živela z družino, hranila Tartinijeve rokopise. Odpravita se na izlet v Istro, kar v Mariji sproži kalejdoskop spominov. Razdrobljeni, nanizani v zaporedju, ki ga narekuje Marijin tok misli in sanj, spletejo tenkočutno, mnogoplastno zgodbo krhke in hkrati izjemno močne ženske in ljudi, ki so jo zaznamovali: Marijin mož Matjaž Korošec, kipar v službi revolucije, njeni starši, ki se skušajo po svoje znajti v plimnem obratu obdobja po drugi svetovni vojni, neuslišani Cesare, ki predstavlja živo vez med preteklostjo in sedanjostjo, s katero je pretkana zgodba. In mladi Elia, ki se v teh novih poosamosvojitvenih časih prikaže na Marijinih vratih …

Lirična pripoved, ki bralca navduši z izjemno močjo pisateljičinega pripovedovanja.

Glej tudi:

Razblinjanje. Mi smo ga vajeni, saj se vrstimo v brezmejnem času in prostoru, na vsaki točki enako oddaljeni od začetka in konca. Iz niča se pretakamo v življenje in iz življenja v nič. Ne damo se ujeti niti z ostrim robom dleta, ki poje pod udarcem kiparskega kladiva, niti s konico svinčnika, ki lovi koncentrirano misel, destilira svet, riše in se sprašuje, kaj neki bi pogrešal človek na onem svetu, če bi bil nesmrten?
Po čem bi čutil nostalgijo? Kaj vliti v bron, zgnesti iz gline, poiskati v marmorju? Kaj dodati, kje odvzeti? Kakšna je skrita lepota?
Tudi iz nas se je udejanjila, utelesila, nastala, zataknila v bivanju. Plavamo v njenih žilah, časih in prostorih, čakamo in gledamo, kaj bo zdaj.

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Bibavica.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 14
Komentarji: 0
Število ocen: 2
Želi prebrati: 0
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 0

Dela avtorja