Demian : zgodba o mladosti Emila Sinclairja
Žanr | ezoterični roman, simbolistični roman |
Narodnost | nemška književnost |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2006 |
Založba | Amalietti & Amalietti |
Ključne besede | Odraščanje, Duhovnost, Simbolizem, Psihologija osebnosti |
Prevod | Vital Klabus |
Mladostnik na mističnem igrišču življenja
Emil Sinclair prične s svojo zgodbo pri svojih desetih letih in jo zaključi nekje pred dvajsetim. Že na začetku ga življenje iz pravljične družinske idile pripelje v roke zlemu človeku, zaradi česar se deček neprostovoljno sreča s svetom zlega, v katerega tone vse bolj. Iz sužnjevanja zlu ga na skrivnosten način reši malce starejši fant, Demian, ki s tem postane najpomembnejša oseba v njegovem življenju. Za Emila je Demian kot neizpolnjena obljuba totalne duhovne izpolnitve – druženje z njim je kot druženje z Resnico samo, pri tem pa je ta Resnica plemenita in hkrati grozljiva, povezana tako z večnostjo kot minljivostjo, tako z božanskim kot peklenskim, v obličju vserazsežnega boga Abraksasa. Vse skupaj doseže svojo izpolnitev z začetkom prve svetovne vojne, ko se morajo duhovno prebujeni mladeniči vanjo pač podati, pa ne zaradi upravičenosti imperialističnih ciljev, temveč le zaradi izpolnitve svoje usode v veletoku usod, ki se vali v brezčasje vsesplošne mistične dopolnitve.
Nekam osuplo me je pogledal. Potem se je zasmejal s svojo nekdanjo svežino in premočjo.
“No, čemu bi se prepirala o tem? Vsekakor je življenje pijanca ali razuzdanca najbrž bolj živahno od življenja kakega brezhibnega meščana. Vrh tega – to sem nekoč bral – je življenje razuzdanca ena od najboljših priprav za mistika. Saj tudi zmeraj žive takšni ljudje kakor sveti Avguštin, ki postanejo vidci. Ta je bil poprej tudi uživač in lahkoživec.” (stran, 87)