Zgodbe za lažji konec sveta

Dob pri Domžalah, Miš založba, 2021

Št. strani: 255

Žanr: kratka zgodba

Narodnost: slovenska književnost

Dihaj, dihaj z mano

je naslov prve zgodbe v fantastični zbirki kratkih zgodb Toma Podstenška. Med branjem dihamo z osebami, držimo dih ob nepričakovanih zasukih in izdihnemo od olajšanja, ko se razplete kakšen še posebej napet prizor. Zbirko sestavlja 15 različnih zgodb, ki se med seboj včasih prepletajo, drugače pa delujejo kot samostojne celote in jih lahko beremo v poljubnem časovnem razmaku. V zgodbah nastopajo različne osebe, kraj in čas dogajanja se prav tako spreminjata, literarno pa avtor obdela najrazličnejše teme: od družinskih odnosov in medgeneracijske problematike do človekovega odnosa do narave, pomanjkanja stanovanj in kritike kapitalističnega načina razmišljanja. Avtor nam tudi v tej zbirki s svojim mojstrskim načinom pripovedovanje pred očmi prikaže zgodbe za katere se zdi, kot da se dogajajo v naši neposredni bližini. Opisane osebe se pred nami prikažejo v svoji polni podobi in so opisano tako precizno, da si lahko predstavljamo njihov izgled vse do izstopajočih prepredenih žil na močnih rokah Franca ali štrlečih dolgih dlak, ki visijo iz nosu enega od potnikov na vlaku. Dogajanje v posamezni zgodbi je običajno stopnjevano do vrhunca, kateremu sledijo različni razpleti - nekateri so fantastični, nekateri frustrirajoči, nekaterim pa sledi temeljit premislek o lastnem življenju. Tomo Podstenšek je avtor šestih romanov in treh zbirk kratke proze. Trije njegovi romani so bili nominirani za nagrado kresnik, zbirka kratke proze Ribji krik pa za najboljšo kratkoprozno knjigo leta.

Odlomek iz knjige

Hitro vstanem in čisto instinktivno zraven pograbim še steklenico z močeradovcem. Ko jo primem, začutim nekaj kosmatega in vidim, da držim v rokah rep rakunjega psa, ki glasno cvili in zapiha proti meni z odprtim gobcem. Izpustim ga in hitro odskočim, preden bi me lahko ugriznil. Prepozno je, da bi zbežala v kočo, rakunji psi so nama že presekali pot in naju obkolili. S hrbtom se nasloniva drug ob drugega in opazujeva, kako se krog okoli naju oži. Tanukiji se postavijo na zadnje noge in zrastejo do človeške velikosti. Nekateri napihnejo svoje mošnje in začnejo udarjati po njih kakor po bobnih: pom ppoko pom no pom, pom poko pom no pom,pom poko pom no pom ... - zdaj vsaj veva od kod prihajajo bobneči zvoki. Ritem postaja vse hitrejši in vse bolj divji. Nemočno otrpnem in opazujem črno obrobljene oči in režeče zobe, ki se pripravljajo, da planejo in naju raztrgajo.

(str.83)

Ključne besede: KONEC SVETA, KRATKE ZGODBE, ODNOSI

Prispeval/-a: Staša Kumše, Mestna knjižnica Ljubljana
Objavljeno: 26.7.2021 13:32:59
Zadnja sprememba: 28.12.2022 14:22:12
Število ogledov: 1386