Zgodbe za lažji konec sveta

je naslov prve zgodbe v fantastični zbirki kratkih zgodb Toma Podstenška. Med branjem dihamo z osebami, držimo dih ob nepričakovanih zasukih in izdihnemo od olajšanja, ko se razplete kakšen še posebej napet prizor. Zbirko sestavlja 15 različnih zgodb, ki se med seboj včasih prepletajo, drugače pa delujejo kot samostojne celote in jih lahko beremo v poljubnem časovnem razmaku. V zgodbah nastopajo različne osebe, kraj in čas dogajanja se prav tako spreminjata, literarno pa avtor obdela najrazličnejše teme: od družinskih odnosov in medgeneracijske problematike do človekovega odnosa do narave, pomanjkanja stanovanj in kritike kapitalističnega načina razmišljanja. Avtor nam tudi v tej zbirki s svojim mojstrskim načinom pripovedovanje pred očmi prikaže zgodbe za katere se zdi, kot da se dogajajo v naši neposredni bližini. Opisane osebe se pred nami prikažejo v svoji polni podobi in so opisano tako precizno, da si lahko predstavljamo njihov izgled vse do izstopajočih prepredenih žil na močnih rokah Franca ali štrlečih dolgih dlak, ki visijo iz nosu enega od potnikov na vlaku. Dogajanje v posamezni zgodbi je običajno stopnjevano do vrhunca, kateremu sledijo različni razpleti – nekateri so fantastični, nekateri frustrirajoči, nekaterim pa sledi temeljit premislek o lastnem življenju.
Tomo Podstenšek je avtor šestih romanov in treh zbirk kratke proze. Trije njegovi romani so bili nominirani za nagrado kresnik, zbirka kratke proze Ribji krik pa za najboljšo kratkoprozno knjigo leta.