Sto romanov in nekaj komadov

Bitli. Hesse. Pengov. Floydi. Kovič. Laibach. Zupan v kratkih, a relevantnih esejih, poveže knjige in muziko s svojim odraščanjem. Zorenjem. In vstopanjem v svet odraslosti. Pod vplivom knjig in glasbe, predvsem glasbe, s katerimi in ob njih, iskreno, brez kakršnegakoli sramu, poravna neplačane račune svojih nepremišljenih dejanj in iz njih, sramujoče mladosti, predvsem pa z nostalgični spomini na čas, ki ga ni več in, ki se nikoli ne bo vrnil. Na čas, ki ostaja tam, kjer je njegovo pravo mesto. V srcu. In v pravih besedah. In dobrih albumih.