Prezimovanje : kako sem se naučila dobro shajati, potem ko je življenje pomrznilo
Žanr | dnevnik, spomini |
Narodnost | angleška literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2023 |
Založba | UMco |
Zbirka |
Odkrito |
Prevod |
Miriam Drev |
Ključne besede | Doživljanje, Samopomoč, Spomini, Stres, Utrujenost, Zima |
»Edina razlika – edini razlog, da sem [knjigo] dokončala – je izkušenost. Prepoznala sem zimo. Videla sem jo prihajati.« pravi Katherine May, mednarodno uspešna britanska pisateljica, ki se ukvarja z leposlovno in memoarsko literaturo. Leta 2020 je izšla njena knjiga Prezimovanje: kako sem se naučila dobro shajati, potem ko je življenje pomrznilo (Wintering: How I Learned to Flourish When Life Became Frozen). Napisala jo je na podlagi lastnih izkušenj z namenom boljšega in hitrejšega prepoznavanja prihajajočih osebnih zim. Knjiga je letos izšla tudi v slovenščini pri založbi UMco v prevodu Miriam Drev.
V knjigi Prezimovanje se avtorica po nenadni bolezni v družini znajde v obdobju negotovosti in obsežne praznine, ki jo pahneta v osebno zimo. Ko so mrzli dnevi v njenem življenju že nevzdržni, ji s pomočjo izkušenj drugih uspe vzdržati in prebroditi to obdobje. Napotki za lažje zimsko shajanje ji spremenijo življenje, saj ugotovi, kako si pomagati in premostiti zimo, ko ta nastopi. Nauči se, da se iz tega obdobja v našem življenju in v naravi rodijo neverjetne preobrazbe. V knjigi tako poleg svojih spominov na zimsko obdobje opisuje tudi različne pojave, navade ljudi in živali ter njihove priprave na zimo in premagovanje le-te. Lahko rečemo, da je knjiga nekakšen priročnik za obvladovanje takšnih dni v letu, hkrati pa se iz nje naučimo, kako narava zimi že stoletja kaže zobe.
Objavljeno: 20.01.2023 14:45:09
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:51:15
Radi si zamišljamo, da je življenje eno samo, večno poletje, in da smo mi edini, ki tega ne znamo doseči. Sanjarimo o ekvatorskem bivališču, vselej v bližini sonca; o neskončnem, nespremenljivem vrhuncu sezone. Čustveno smo nagnjeni k zadušljivim poletjem in klavrnim, temačnim zimam, k nenadnim padcem temperature, k svetlobi in tudi senci. Četudi nam je z neverjetnim zamahom samoobvladovanja in sreče uspelo vse življenje ohranjati nadzor nad zdravjem in radostjo, se nismo mogli izogniti zimi. Naši starši se neizogibno postarajo in umrejo; naši prijatelji nas s tem ali onim dejanjem izdajo; od nakan tega sveta se nam nazadnje upognejo ramena. Nekje spotoma slej ko prej zatajimo. Potihoma se priplazi zima. (str. 19)