Dobre knjige
4503 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Človek človeku virus
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
5,0
Št. ocen:1









Renata Salecl

Človek človeku virus

Ljubljana, Mladinska knjiga, 2020

Št. strani: 79 str.


Zbirka: Ergo
Žanr: esej

Narodnost: slovenska književnost

Gre za esejistična, kratka, a zgoščena razmišljanja o spremembah v družbi ob pojavu koronavirusa. Filozofinja in sociologinja, Renata Salecl, je odlična poznavalka družbenih vzvodov in dogajanj. Tokrat analizira, kaj kot vzvod za družbo pomeni pandemija. Tako nam razloži, zakaj je zapiranje pred virusom prineslo tudi zaprt, avtoritaren, policijski odnos, zakaj ob tem, da nam virus vojne ni napovedal, mi uvajamo vojaški diskurz in vojno besed, zakaj so se ukrepi in negativni občutki toliko vrteli okoli užitka oz. tega, da nekateri vseeno uživajo in zakaj ne bi smeli. O koronazavisti, koronaužitkarjih, pa o stiski, ki je lahko kontraproduktivna, izraža se lahko celo kot terorizem, denimo kašljanje v druge. O infantilnosti družbe in ukrepih, kot so besede, pogovor, učenje pogovora. O pojavu množičnega nakupovanja toaletnega papirja. Tudi o tem, zakaj in po kakšnih kriterijih imajo nekatera življenja večjo, druga manjšo vrednost, o robotih in spremembah v bontonu, kodah obnašanja itd. Zgoščena bio jušna kocka s pookusom po zaužitju. Na recept. Berimo, razmišljajmo.



Odlomek iz knjige

Če se danes soočamo s tako grozljivim tržnim pogledom na vrednost življenja, pa je problem že v tem, da je boj za profit pravzaprav povzročil pandemijo. Ameriški epidemiolog Rob Wallace v knjigi (...) analizira, kako so epidemije povezane z razvojem gospodarstva, kako širjenje industrijske produkcije, posegi v naravo, in še posebej spremembe v proizvodnji hrane vplivajo na pojav nalezljivih bolezni. Za tega strokovnjaka že precej let vprašanje ni bilo, ali se bo kakšen zelo nevaren virus pojavil, ampak kdaj se bo pojavil.

(str. 51)

Cobiss povezava


Ključne besede: KORONAVIRUS COVID-19, DRUŽBA, SOCIOLOŠKI VIDIK, FILOZOFSKI VIDIK


Prispeval/-a: Ksenija Medved, Mestna knjižnica Grosuplje
Objavljeno: 8.10.2020 15:55:58
Zadnja sprememba: 20.10.2020 14:04:42
Število ogledov: 1204



Kritike

Človek človeku človek


Na vroč poletni dan se nam morda zazdi, da vemo o koronavirusu že skoraj »vse« (pa kljub temu ob občasnih, a rednih opozorilih, da nas utegne že v jesenskih mesecih spet »presenetiti«, na hrbtu še vedno začutimo hladen pot). Ob tem imamo sicer navadno v mislih predvsem medicinske, zdravstvene vidike epidemije, s katero poskušamo sobivati, manj pa druge posledice, ki jih je prinesla in so ključno vplivale – in še vedno vplivajo – na naše odnose. V zbirki esejev Človek človeku virus se je filozofinja in sociologinja Renata Salecl spopadla prav z družbenimi učinki epidemije, in čeprav so njeni zapisi nastajali v času vrhunca obolelosti s tem virusom, nam v njih ponuja lucidno analizo fenomenov, v katerih smo soudeleženi prav vsi – nekateri manj, drugi bolj aktivno.


Avtorica, ki je o svojih raziskavah med drugim lotevala tesnobe, ljubezni, sovraštva, svobode, znanja in dvoma, o čemer je uspešno pisala že v več kot ducatu knjig, je misli tokrat uperila v refleksijo novih kodov našega obnašanja. Gotovo ste se, da bi preprečili morebiten prenos okužbe s koronavirusom, tudi vi kdaj v loku izognili mimoidočemu sprehajalcu? Ste bili eden teh, ki je masko nosil prav zato, da ne bi nehote okužil noseče kupke v sosednji trgovini, ali eden onih, ki je obveznost nošenja maske razumel kot poseg v osebne pravice? Ste lansko zimo rojstni dan praznovali z gručo prijateljev ali le s tremi drugimi člani istega gospodinjstva? Na neskladje med potrebami posameznika in potrebami skupnosti, ki je bilo med epidemijo včasih posebej izrazito, piska največkrat opozarja s pomočjo poročanja iz uveljavljenih, večinoma sicer zahodnih medijev (The Guardian, The Independent, The New Yorker, Reuters), a bi se v očrtanih resničnih situacijah – npr. kupec je začel iz jeze nad nošenjem mask pljuvati v prodajalca – zlahka znašel tudi prebivalec neke državice pod Alpami. Pa tudi s povsem avtohtonimi, lokalnimi primeri, denimo tožarjenja ljudi, ki so prečkali občinske meje.


Tako iz mikro- prestopa na bolj konceptualno makroraven, saj denimo velik del njenih naporov služi kritiki kapitalizma, ki je s pomočjo pretkanih marketinških strategij tudi med epidemijo iznašel način, da naredi bogate še bogatejše in revne še revnejše, pri čemer se piska pogosto opira na dognanja kamerunskega filozofa Achilleja Mbembeja o nekroliberalizmu, v katerem so življenja nekaterih ljudi več vredna kot življenja drugih (temnopoltih, starejših, revnih, manjšin …). Tesno to poveže tudi z razvojem tehnologije, denimo robotov, ki so ponekod v tujini razkuževali bolnišnice in prinašali hrano bolnim, in hkratne nevarnosti okoriščanja z nadzorom nad prebivalstvom.


Pri analizi krilatice, da »smo vsi v istem čolnu«, ostaja torej Salecl nedvoumna, da so nekateri v preluknjanih gumenjakih, drugi v ogromnih jadrnicah, pri čemer pa ni moralizatorska, zgolj zelo neposredna. Kljub nanašanju na psihoanalitska dognanja Freuda in Lacana, ugotovitve francoskega filozofa Bruna Latourja in španskega filozofa Paula B. Preciada, ameriškega epidemiologa Roba Wallacea in s pulitzerjem nagrajene ameriške raziskovalne novinarke Laurie Garrett ter mnogih drugih, je prednost esejističnih fragmentov Renate Salecl jasnost, ki ni poenostavljenost, dinamičnost, ki ni populizem, in – treznemu, zaskrbljenemu tonu navkljub – vitalizem, ki ni brezglavost. To je navsezadnje avtorica, ki se zaveda pomembnosti načina komunikacije, še posebej v kriznih situacijah, o čemer priča tudi njen komentar avtoritarnega ali vojaškega diskurza, ki je v zadnjih letih marsikje nespametno prevladal (»Boj s pandemijo je vojna«), in nenazadnje je to knjiga, ki je s kratkimi stavki in hitrim ritmom namenjena kar najširši množici kritičnih premišljevalcev. Ugotovitve, ki jih o človeku in naših načinih medsebojnega povezovanja ter nenazadnje demokraciji prinaša, bodo navsezadnje ostale zelo relevantne tudi, ko (tega) virusa več ne bo. Naši posegi v naravo pa bodo še naprej odločilni pri tem, kdaj nas čakajo naslednje epidemije in koliko jih bo.

Maja Šučur, 21. junij 2022