Zgodbe iz podtalja : kratka proza

Pekel, Zavod Volosov hram, 2020

Št. strani: 165

Žanr: kratka zgodba

Narodnost: slovenska književnost

"Torej vendarle imaš svojo resnico, ki si jo prej zanikal? "Sploh ne, imam samo svojo lastno interpretacijo, ki jo dojemam kot pravo." (str. 76)

Aleša Jelenka poznamo predvsem po njegovi poeziji: Od poezije do sanj (2006), Ko duša vidi (2014), Kontejner (2016), Prvinska govorica (2017), (Ne)obstoj (2018), tokrat se predstavlja z nadvse realističnimi zgodbami o posameznikih in posameznicah iz družbenega podtalja, od koder tudi naslov (ki rahlo spomni na Zapiske iz podtalja F. M. Dostojevskega). Knjigo je avtor razdelil na tri glavne cikle: Mazohizem, fetišizem in ekscesi; O življenju in njegovem nasprotju; Politika, vojska in psihiatrija. Vsako poglavje zajame šest do sedem skorajda strašljivo realističnih zgodb, ki jih zaobjame v spremni besedi Razgled je imeniten, hlad prav tako, Sebastijan Pregelj. Aleš Jelenko nas seznanja z družbenim dnom, podtaljem, 'podnom', saj se bralec sooča z 'etično-moralnim kompasom, ki se kaže kot naš anti-kompas, vselej usmerjen navzven, nikoli navznoter'. Filozofski vrivki, besedila pesmi in omenjanje drugih ustvarjalcev, droga, zloraba, incest, problem alkohola, sterilizacije in ubijanja živali, nekrofilija, istospolnost, samomorilska nagnjenja in še tega - so teme, ki se jih loteva in ki jih piše zadnja tri, štiri leta, kot pravi sam. Bralca opozarja na paralelna vesolja tik ob, na katera smo včasih kot posamezniki veliko premalo pozorni.

Odlomek iz knjige

Vrniti se bova morala na začetek. Še vedno vztrajaš, da je ljubezen ... kako si že rekel ... hibridna?
Tako je, ja, hibridna. Gre za to, da ne izbira, če ne izbiramo mi.
Če te prav razumem, govoriš o tem, da (pre)pogosto izbiramo mi, ne ljubezen?
Točno.
In po čem to sklepaš?
Kajn in Abel sta odličen primer.
Ljubezni ...?
Da.
In če družba ljubezni ne sprejme? Mislim ... tudi to se lahko zgodi, ne?
No, potem to ni več družba, potem je to le še njena lupina. V tem primeru je družba kot bog, ki je spodnesel Kajna in neposredno ubil Abela, nato pa mu očital ... Toda kaj če je družba - ali v tvojem primeru bog -, pač tista neka nujna vrhovna avtoriteta, brez katere človek ne (z)more živeti?
Tega ni ...
Česa, koga?
Jah, vrhovne avtoritete, kajpak. Ne obstaja. Gre zgolj za ljudsko izmišljotino, ki sedaj preži na nas v obliki običajev, navad ...
Toda s tem vendar na nek čuden način zanikaš civilizacijo?
Vseeno mi je.
/.../
(str. 78)

Ključne besede: TESNOBA, REALNOST, NEOBIČAJNOST, DRUŽBENO OBROBJE

Prispeval/-a: Patricija Dodič , Kosovelova knjižnica Sežana
Objavljeno: 13.8.2020 10:18:33
Zadnja sprememba: 13.8.2020 10:21:33
Število ogledov: 7476