Cirilina roža

Ljubljana, Kmečki glas, 1999

Št. strani: 156

Žanr: novela

Narodnost: slovenska književnost

V večnem svetu ponavljanja živimo

Šest kratkih zgodb, novel, je zbranih v zbirko z naslovom Cirilina roža. V njih se avtor posveča odnosom med posamezniki, ki so od večine ljudi in njihovega dojemanja družbe drugačni, marginalni. Pisateljev razkošni jezik nam daje nemalo užitkov. Prikrita ironija in sarkazem ob pozornem branju prerasteta v družbeno kritičen pogled na tradicionalne, stereotipne odnose med moškim in žensko na podeželju. To daje novelam še večjo vrednost in od bralca zahteva pozorno in poglobljeno branje. Sebastijan Pregelj v uvodu k prvi zgodbi zapiše stavek: Tako je že bilo in tako spet pride. In res je, vsaka zgodba se je prav zagotovo že zgodila, njeno ponovno uresničenje, pa čeprav morda tudi med ljudmi blizu nas, je mogoče.

Odlomek iz knjige

Prihodnje jutro je bil že navsezgodaj pri mostu. Nekaj ljudi je bilo tam, med njimi Lužarjeva Zala, ki je zašepetala, da je ponoči slišala petelinje petje. O, kako sladko, o, kako prečudovito! Vstala sem iz postelje in stopila k oknu. Bog vsemogočni: sploh ni pel petelin, ampak rjava kokoš! Slabo znamenje, je vzdihnila Kačnikova Anica. To rečem: še malo, pa se na nebu prikaže repatica, še malo, pa nas doleti nesreča.

(str. 46)

Glej tudi

Sebastijan Pregelj

Ključne besede: MEDOSEBNI ODNOSI, DRUGAČNOST, TRADICIONALIZEM, DRUŽINSKO ŽIVLJENJE

Prispeval/-a: Simona Solina, Mestna knjižnica Ljubljana
Objavljeno: 15.11.2014 6:30:55
Zadnja sprememba: 7.4.2022 17:26:19
Število ogledov: 2527