Dobre knjige
2993 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Zemlja, po kateri stopamo
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
5,0
Št. ocen:2









Jesús Carrasco

Zemlja, po kateri stopamo

Novo mesto, Goga, 2019

Št. strani: 224


Zbirka: Literarna zbirka Goga
Žanr: družbenokritični roman, zgodovinski roman

Narodnost: španska književnost

O biti civilizacije

Roman se dogaja v španski Extremaduri, na začetku 20. stoletja, kjer se nekega dne prepleteta življenji predstavnice severnega Imperija, premožne Eve Holman ter predstavnika zatiranih, razlaščenih, skrivnostnega Leva. Eva, žena nekoč mogočnega, sedaj bolehnega, dementnega vojaškega poveljnika Iosifa, najde na vrtu svojega posestva izmučenega, nemega ubežnika Leva. Ženski se čudaški, vendar neškodljivi prišlek zasmili, prinaša mu hrano in nudi zatočišče na vrtu, med njima vznikne svojevrstno zavezništvo dveh skrajno nesrečnih človeških bitij. V pripovedi življenjskih zgodb glavnih protagonistov, kjer se dogodki nizajo v kratkih, impresivnih poglavjih, spoznavamo bebavo krutost zavojevalcev, ki brezobzirno izkoriščajo naravna bogastva pokrajine ter delovno silo podjarmljenih avtohtonih prebivalcev. Za pretresljivo, samosvojo literarno upodobitev iztirjene biti naše civilizacije, ki od pamtiveka temelji na nasilju ter zasužnjevanju, je avtor prejel nagrado Evropske unije za književnost.



Odlomek iz knjige

Ne grozi mi, ne skriva se, ne nameni mi niti najmanjše sovražne geste. Nasprotno, zdi se, kot da bi se nenadoma, kar tako iz nič, želel razkriti. Srednje visok je, temnolas, sključen - kdove, ali od starosti ali po urah sedenja ob ograji. Eden od krajcev njegove srajce mu štrli iz hlač. Gleda proti meni, a ne mene. Po vsem obrazu ima brazgotine. Kot bi ga kakšen otrok porezal z nekim ostrim predmetom. Ima temne in zamaknjene oči, ki merijo hišo za mojim hrbtom in se lepijo na njene oblike. Strese si prah s hlač, si popravi srajco, obleče jakno, zapne gumbe in se obrne. Presenečana ga gledam, kako stopa ob beli ograji, a ne v smeri vrat, ki vodijo na cesto, temveč proti stopnicam, ki se spuščajo na vrt. Gre mimo pladnja s hrano, stopi med gredice, se ob nižjem zidu spusti navzdol, kjer se v nižavi spusti med oljkami. Kar nekaj časa mirujem, obdana s petjem čričkov in škržatov, in skušam pustiti mršavi figuri, ki je dan preživela naslonjena na ograjo, da zapusti moje misli, a se to ne zgodi.

(str. 20)

Nagrajena knjiga: 

nagrada Evropske unije za književnost (European Prize for Literature, EUPL) 2016

Cobiss povezava


Predmetne oznake: Civilizacija, Nasilje, Okupacija, Medosebni odnosi, Odnos do narave


Prispeval/-a: Anica Derganc, Mestna knjižnica Ljubljana
Objavljeno: 18.4.2019 14:14:16
Zadnja sprememba: 19.4.2019 9:47:01
Število ogledov: 344