Obmiruj, nato odidi

Dob pri Domžalah, Miš založba, 2017

Št. strani: 221

Jedrt Lapuh Maležič: Jedrt Lapuh Maležič

Zbirka: Nekoč
Žanr: družbeni roman (mladinski), zgodovinski roman (mladinski), zgodovinski roman, družbeni roman

Narodnost: irska književnost

"Konec je z nami. Z vsemi nami je konec."

V srca slovenskih bralcev se je Irski avtor John Boyne zasidral predvsem z romanom Deček v črtasti pižami. V delu obmiruj, nato odidi, ostaja Boyne pri vojni tematiki. Na Alfijev peti rojstni dan izbruhne prva svetovna vojna. Oče Georgie mu obljubi, da se nikoli ne bo odšel borit, vendar se že naslednji dan v domači dnevni sobi prikaže v vojaški uniformi. Mami Margie pade pletenje na tla, babica pa poreče, da je z vsemi njimi konec. Mimo njihovih oken čedalje več mladih moških koraka v uniformah. Gospoda Janačka, ki je vodil prodajalno na koncu ulice, pa izženejo. Alfie ne razume sveta odraslih in vojne. Mama se zaposli kot medicinska sestra v bolnišnici, deček je čedalje bolj prepuščen samemu sebi. Iz Janačkove hiše Alfie ukrade škatlo za čiščenje čevljev in si prične služiti denar kot čistilec čevljev na londonski železniški postaji. Pouk obiskuje le še ob ponedeljkih in četrtkih, ko sta na urniku zgodovina in književnost. Očetova pisma postopoma poniknejo in mama mu razloži, da je oči na tajni misiji. Alfie temu ne verjame. Najprej misli, da je mrtev, pa da mu mama to prikriva, potem pa dobi namig kje bi oče lahko bil in se odloči, da ga poišče. Kar pa za devet let starega otroka sploh ni tako preprosto, kot si je Alfie sprva zamislil.

Odlomek iz knjige

V čudnih časih živimo, če si mora človek dati očistiti čevelj na leseni nogi, kajne? je rekel Wilf in se napol nasmihal. Vseeno je treba ohranjati zgledno podobo. Tako nam vsaj dopovedujejo. Čudna zadevščina. Prekleto vesel sem, da sem se izmazal, vseeno pa se počutim, kakor da bi se izogibal dolžnosti, ko sem obtičal tukaj. Naposled so mi namreč dali službo na vojnem uradu. Vzeli so mi uniformo in mi naročili, naj si najdem obleko. Sanja se jim ne, kako se moški mojih let počuti brez uniforme. Kako nas ljudje gledajo. Neka ženska je pristopila k meni sredi Piccadilly Circusa, mogoče ni opazila moje bergle. Odprla je torbico in pred vsemi je ... je ... Zmajal je z glavo, ustnica pa se mu je ukrivila v mešanici jeze in bolečine. Zakaj to počnejo? je zamomljal

Glej tudi

Založba MIš

Ključne besede: SVETOVNA VOJNA 1914-1918, OČETJE IN SINOVI, DUŠEVNE BOLEZNI

Prispeval/-a: Viktorija Kante, Lavričeva knjižnica Ajdovščina
Objavljeno: 8.3.2017 11:56:05
Zadnja sprememba: 1.12.2021 10:42:35
Število ogledov: 6126