Dobre knjige
2743 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Moji zgubljeni topoli: spomini na drugo svetovno vojno Očem prijazna knjiga
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
0
Št. ocen:0









Alma M. Karlin

Moji zgubljeni topoli: spomini na drugo svetovno vojno

Ljubljana, Mladinska knjiga, 2007

Št. strani: 284


Prevod: Breda Rajar
Prevod: Ana Grmek
Prevod: Stanka Rendla
Prevod: Marija Javoršek


Žanr: spomini

Narodnost: slovenska književnost

Spomini svetovne popotnice Alme Karlin na čas nacistične okupacije

V tem delu Alma Karlin doživeto opisuje življenjske razmere v Celju v času nemške okupacije, nasilje in zločinska dejanja nemških vojakov, življenje v zaporih in materialno stisko, v kateri se je znašla. Obsojala je dejanja zločincev in molk večine. Njeno nasprotovanje nacizmu je bilo splošno znano, zato je doživela marsikaj trpkega in bolečega. Proti koncu vojne je zaradi slabega zdravja in revščine postala tako malodušna, da je razmišljala o samomoru. A raje je sprejela pogumno odločitev, da se pridruži osvobodilnemu gibanju. Opisuje življenje med partizani, prevzelo jo je njihovo tovarištvo in solidarnost. Nikoli pa ni pomislila na sodelovanje s komunistično partijo, zato ji tudi po končani vojni ni bilo lahko.



Odlomek iz knjige

Doma sem lahko vsaj pisala knjige, ki bodo še dolgo, zelo dolgo po moji smrti ljudem razkrivale stvari, ki jih poznajo le redki. Da bi zgolj zamenjala kraj svojega trpljenja, se mi je zdelo nesmiselno. Če bi zbežala, bi moral biti to znak preobrata in vse okrog mene bi moralo postati preprosto in svetlo.
V celju je prav v času mojega nekdanjega najljubšega praznika, velike noči, zasedala komisija, ki je ukazala, naj se javijo vsi zaščitenci.
Tega nisem hotela, toda če bi se uprla pozivu, bi tvegala, da bi me preselili, izselili ali za vedno naselili na pokopališče, kot je bilo pri nacistih v navadi.
Takrat sem se domislila rešitve. Moji dragi someščani so bili prepričani, da sem v Berlinu, in ne le na Dunaju, in so mi nasploh pripisovali veliko več, kot sem v resnici počela. Vrnila sem se domov in v imenu predsednika hajmatbunda županu napisala pismo, v katerem sem mu predlagala, naj še naprej obdržim status zaščitenca. Če vseeno ne bi hotel ubrati te poti - kajti kot nemška pisateljica sem imela pravico do sprejema v domovinsko zvezo -, bom tudi sama ukrepala, in sicer tako, da bom sprejela ponudbo tuje oblasti in zapustila državo.
Pismo so predali krajevnemu vodji Ewaldu Wrentschurju, ki je, ko je že hotel zame izreči strašljivo kazen, uvidl brezplodnost svojega početja. Pravijo, da je od besa butal z glavo ob zid. Na mojo žalost brez posledic.
Za zdaj sem bila rešena. Zmagovalka.



Cobiss povezava


Predmetne oznake: Spomini, Partizani, Vojna, Življenje, Nemška okupacija, Nemška vojska


Prispeval/-a: Špela Pahor, Mestna knjižnica Izola
Objavljeno: 26.7.2016 12:17:13
Zadnja sprememba: 9.8.2016 14:11:53
Število ogledov: 965