Moji zgubljeni topoli: spomini na drugo svetovno vojno

Žanrspomini
Narodnostslovenska književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2007
Založba
Prevod Breda Rajar
Ana Grmek
Stanka Rendla
Marija Javoršek
Ključne besede Vojna, Nemška okupacija, Nemška vojska, Spomini, Življenje, Partizani
Število strani

284

Čas branja

Opozorjeni smo bili, da se čas branja razlikuje tudi glede na zvrst ali žanr knjige. Sklep: trenutno informativno obvestilo naj se dopolnjeno glasi: To je le ocena.

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

9-10 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Lahkotna
Zahtevna

Spomini svetovne popotnice Alme Karlin na čas nacistične okupacije

V tem delu Alma Karlin doživeto opisuje življenjske razmere v Celju v času nemške okupacije, nasilje in zločinska dejanja nemških vojakov, življenje v zaporih in materialno stisko, v kateri se je znašla. Obsojala je dejanja zločincev in molk večine. Njeno nasprotovanje nacizmu je bilo splošno znano, zato je doživela marsikaj trpkega in bolečega. Proti koncu vojne je zaradi slabega zdravja in revščine postala tako malodušna, da je razmišljala o samomoru. A raje je sprejela pogumno odločitev, da se pridruži osvobodilnemu gibanju. Opisuje življenje med partizani, prevzelo jo je njihovo tovarištvo in solidarnost. Nikoli pa ni pomislila na sodelovanje s komunistično partijo, zato ji tudi po končani vojni ni bilo lahko.




Doma sem lahko vsaj pisala knjige, ki bodo še dolgo, zelo dolgo po moji smrti ljudem razkrivale stvari, ki jih poznajo le redki. Da bi zgolj zamenjala kraj svojega trpljenja, se mi je zdelo nesmiselno. Če bi zbežala, bi moral biti to znak preobrata in vse okrog mene bi moralo postati preprosto in svetlo.
V celju je prav v času mojega nekdanjega najljubšega praznika, velike noči, zasedala komisija, ki je ukazala, naj se javijo vsi zaščitenci.
Tega nisem hotela, toda če bi se uprla pozivu, bi tvegala, da bi me preselili, izselili ali za vedno naselili na pokopališče, kot je bilo pri nacistih v navadi.
Takrat sem se domislila rešitve. Moji dragi someščani so bili prepričani, da sem v Berlinu, in ne le na Dunaju, in so mi nasploh pripisovali veliko več, kot sem v resnici počela. Vrnila sem se domov in v imenu predsednika hajmatbunda županu napisala pismo, v katerem sem mu predlagala, naj še naprej obdržim status zaščitenca. Če vseeno ne bi hotel ubrati te poti – kajti kot nemška pisateljica sem imela pravico do sprejema v domovinsko zvezo -, bom tudi sama ukrepala, in sicer tako, da bom sprejela ponudbo tuje oblasti in zapustila državo.
Pismo so predali krajevnemu vodji Ewaldu Wrentschurju, ki je, ko je že hotel zame izreči strašljivo kazen, uvidl brezplodnost svojega početja. Pravijo, da je od besa butal z glavo ob zid. Na mojo žalost brez posledic.
Za zdaj sem bila rešena. Zmagovalka.

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Moji zgubljeni topoli: spomini na drugo svetovno vojno.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 27
Komentarji: 0
Število ocen: 0
Želi prebrati: 1
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 1