Sapiens : kratka zgodovina človeštva

Ljubljana, Mladinska knjiga, 2014

Št. strani: 440

Prevod: Polona Mertelj

Žanr: esej

Narodnost: izraelska književnost

Z judovskim humorjem o svetovni zgodovini

Yuval Noah Harari je profesor svetovne zgodovine na univerzi v Jeruzalemu. V 440 strani dolgi knjigi Sapiens pripoveduje napeto zgodbo o 100.000 letni človeški zgodovini, ki se je, kot pravi avtor, začela zapletati zaradi pšenice ... Matematika, trgovina, denar, imperiji, vojne, knjige, vera, znanost, kapitalizem, industrija, ki so sledili kmetijski revoluciji, so le posledica tega, da je človek v nekem zgodovinskem obdobju iz nomadskega lovca in nabiralca postal stalno naseljeni obdelovalec kmetijskih površin. Vsemu pa je očitno botrovala želja po lagodnejšem življenju in razkošju ...

Odlomek iz knjige

Kmetijska revolucija je bila največja prevara v zgodovini. Kdo je bil odgovoren zanjo? Ne kralji, ne duhovniki in ne trgovci. Krivci so peščica rastlinskih vrst, med njimi pšenica, riž in krompir. Te vrste so bile tiste, ki so udomačile Homo sapiensa, in ne obratno. Kmetijsko revolucijo si na hitro oglejmo s stališča pšenice. /.../ Kako je ta nepomembna trava postala povsod navzoča? Tako, da je Homo sapiensa izkoristila v svoj prid. Ta je še pred približno 10.000 leti razmeroma udobno živel kot lovec in nabiralec, potem pa je začel vse več truda vlagati v gojenje pšenice. Ljudje so se že dve tisočletji pozneje v številnih predelih sveta od zore do mraka posvečali skoraj izključno skrbi za pšenico. Ni bilo preprosto. Bila je zahtevna. Ni marala kamnov in kamenčkov, zato so se sapiens prelamljali na pol, ko so očistili polja. Pšenica ni marala deliti prostora, vode in hranil z drugimi rastlinami, zato so jo ljudje po cele dneve pleli pod žgočim soncem. Pšenica je obolevala, zato so morali ljudje paziti, da je niso napadli črvi in snet. Ker se ni mogla braniti pred drugimi bitji, od kuncev do kobilic, ki jim je prav tako teknila, so morali kmetovalci paziti nanjo in jo varovati. Pšenica je bila žejna, zato so ljudje vlačili vodo iz izvirov in potokov, da so jo zalili. Njena lakota je sapiens pripravila celo do tega, da so nabirali živalske iztrebke in z njimi hranili tla, v katerih je rasla.
Telo Homo sapiensa se ni razvilo za take naloge. Prilagojeno je bilo za plezanje po jablanah in tekanje za gazelami, ne pa za odstranjevanje kamnov in nošnjo vode. Davek so plačali hrbtenica, kolena, vrat in stopalni loki. Analize okostij starodavnih ljudi kažejo, da je prehod na kmetovanje prinesel veliko zdravstvenih težav, kot so zdrsnjene medvretenčne ploščice, artritis in kila. Še več, nove poljedelske zadolžitve so bile tako zamudne, da so se morali ljudje za stalno naseliti ob svojih poljih pšenice. To jim je popolnoma spremenilo življenje. Nismo udomačili pšenice. Pšenica je udomačila nas. Izraz udomačiti izvira iz latinske besede domus, hiša. Kdo živi v hiši? Pšenica že ne. V hiši živi sapiens.

(str. 90-91)

Sapiens : kratka zgodovina človeštva - Biblos

Ključne besede: ZGODOVINA, SVETOVNA ZGODOVINA, ČLOVEKOVO OKOLJE

Prispeval/-a: Špela Pahor, Mestna knjižnica Izola
Objavljeno: 28.6.2016 12:10:36
Zadnja sprememba: 22.3.2018 11:43:03
Število ogledov: 14840