Petrova imperatorica

Smo v letu 1727. Velika ruska imperatorica, Katarina I. leži na smrtni postelji. Ve, da odhaja. Ni pa prepričana, ali je res tako hudo zbolela ali pa so jo nemara zastrupili. Bolečine, ki ji trgajo telo, so neznosne. Zanjo skrbijo zdravnik in služkinje. A tudi Aleksander je tu, tako, kot ji je obljubil. Nekoč, daleč nazaj, sta bila ljubimca – vse dotlej, dokler na Katerino (tako ime si je izbrala sama), ki je bila nekoč Marta Helena Skowrońska iz poljsko-litovske družine, ni vrgel oči sam car Peter. Katerina se spominja otroštva, življenja pri teti in kasneje pri pastorjevi družini. Spominja se svojega življenja z Aleksandrom in carjem Petrom, ki ga je vedno klicala Piter. Spomini so kri, blato, razsekana telesa, vzhod, jug, sever in zahod, vojaška osvajanja, zmage in porazi, tudi velike želje po napredku v deželi, kunstkamera, ljubosumja, ustrahovanja, nekaj ljubezni, preveč smrti, zaprte oči malih otrok. Čas Petra Velikega in Katarine I. je bil čas okrutnih razmer, vojn, vsega strašnega in veliko zla.
Zgodba Marte Helene, ki je menjala imena in priimke, veroizpovedi, kraje in dežele bivanja ter postala najbolj znana ruska carica, imperatorica, je nastala na podlagi preučevanja vseh možnih zgodovinskih virov. Delo je avtorica napisala v dveh delih.