Sundžata : mandinški ep

Žanrep
Narodnostafriška književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2009
Založba
Prevod Katja Zakrajšek
Ključne besede gvinejski pisatelji, Afrika, gvinejski zgodovinarji, Zgodovina, gvinejski dramatiki, Ljudsko izročilo, Zahodna Afrika, Ljudsko slovstvo, ustno literarno izročilo, ustna književnost, Afriška zgodovina, ustna zgodovina, zgodovinsko izročilo, grioti, kralji, malijski imperij
Število strani

143

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

4-5 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Znamenit zgodovinski, nacionalni ep iz zahodne Afrike

Sundžata Keita, resnična zgodovinska osebnost, je bil ustanovitelj mogočnega malijskega imperija. O njegovem zgodnjem življenju je le malo znanega, umrl naj bi leta 1255. Ustno izročilo pravi, da je bil eden od dvanajstih bratov, ki bi lahko nasledili prestol v malem kraljestvu Kangaba. V začetku 13. stoletja je kralj Sumanguru, ki je vladal sosednji deželi, napadel kraljestvo Kangaba in ubil vse brate razen Sundžate, ki je bil bolehen, pohabljen in hrom deček. Pravijo, da je bil razdedinjen in izgnan, a se je vrnil iz izgnanstva, postal voditelj v rodnem mestu, ustanovil zasebno vojsko in utrdil svoj položaj, potem pa zavojeval sosednje dežele in zgradil mogočno cesarstvo. Za časa njegovega vladanja je bil v deželi mir, kar je pritegnilo mnoge trgovce z zlatom in glavno mesto imperija je hitro postalo močan ekonomski center.

Ep o kralju Sundžati so iz roda v rod zvesto prenašali grioti, “kraljevi svetovalci, ki so z močjo spomina ohranjali zakonike kraljestev; vsaka vladarska rodbina je imela svojega griota, ki se je posvečal varovanju izročila; in izmed griotov so kralji izbirali vzgojitelje za svoje otroke.” Grioti so bili med najpomembnejšimi člani družbe, čuvaji običajev, izročila in umetnosti vladanja. Dolga leta so se učili pri velikih mojstrih in se posvečali umetnosti govorniškega podajanja zgodovine, poleg tega jih je vezala prisega, da poučujejo samo, kar zahteva njihovo združenje. Grioti so bili mojstri v umetnosti zavite besede, govorili so v arhaičnih obrazcih ali pa dejstva pretvarjali v legende, ki so zabavale poslušalce, a so vsebovale tajen pomen, ki ga neposvečeni niso niti zaslutili.

Vsi čuvaji izročila v Mandingu pogosto primerjajo Sundžato in Aleksandra Velikega, ki mu muslimani pravijo Džul Kar Najn. Aleksandrovi poti z zahoda na vzhod postavljajo nasproti Sundžatovo pot z vzhoda na zahod.

Ep o Sundžati je v knjižno obliko prestavil gvinejski pisatelj, zgodovinar in dramatik Djibril Tamsir Niane. Bil je specialist za zgodovino zahodne Afrike, zbiral je tudi ustno literarno in zgodovinsko izročilo. Poudarjal je pomen raziskovanja ustnih izročil kot enakovrednih zgodovinskih virov. »Žal nas je Zahod naučil prezirati ustne vire za zgodovino, saj vse, kar ni zapisano črno na belem, velja za brezpredmetno. In tako so celo med afriškimi intelektualci nekateri tako omejeni, da vihajo nos nad grioti, temi ‘govorečimi’ dokumenti, in mislijo, da zato ker nimamo pisnih dokumentov, ne vemo ničesar ali skoraj ničesar o svoji zgodovini. Ti ljudje samo dokazujejo, da lastno deželo poznajo samo po posredovanju belcev.«

Niane Djibril Tamsir je pisal v francoščini, upošteval je več obstoječih različic epa o Sundžati, naslonil pa se je predvsem na pripoved griota Mamadouja Kouyateja, ki ga je osebno poznal in mu velikokrat prisluhnil. V predgovoru je takole zapisal: “Ta knjiga je pravzaprav delo nikomur poznanega griota iz vasi Djeliba Koro v okrožju Siguiri v Gvineji. Njemu sem dolžan prav vse. Ker sam poznam malinško deželo, sem se naučil nadvse ceniti griote Mandinga, varuhe izročila, in njihovo učenost in izvedenost v zgodovini.” Besedilu je Niane dodal tudi zgodovinske in kulturne opombe. Spremno besedo je napisal antropolog Nikolai Jeffs.



Prevod dela: Soundjata ou L’épopée mandingue. , Ilustr. na spojnih listih. , 800 izv., Spremna beseda / Katja Zakrajšek: str. 4-6. , Sundžata in njegovi boji / Nikolai Jeffs: str. 117-143. , O avtorju na zadnjem zavihku ov.

“Jaz sem griot. Jaz sem dželi Mamadu Kujate, sin Bintu Kujate in dželija Kedžana Kujateja, mojster umetnosti besede. Kar pomnijo, Kujateji služijo kraljevski rodbini Keita iz Mandinga: mi smo bisage besed, mi smo bisage, ki hranijo skrivnosti, stare stoletja in stoletja. Umetnost besede za nas nima skrivnosti; brez nas bi imena kraljev padla v pozabo, mi smo spomin človeštva; z besedo pred mladimi rodovi oživljamo slavna dejanja kraljev.
Svojo učenost imam po očetu dželiju Kedžanu, ki jo je prav tako dobil po svojem očetu; zgodovina za nas nima skrivnosti; neposvečenemu razgrnemo znanje, ki mu ga hočemo razgrniti, mi varujemo ključe dvanajsterih vrat Mandinga.
Poznam imena vseh vladarjev, ki so se zvrstili na prestolu Mandinga. Vem, kako so se črni ljudje razdelili na rodove, kajti oče mi je zapustil vse, kar je vedel: vem, zakaj se ta imenuje Kamara, oni Keita, spet oni Sidibe ali Traore; vsako ime ima svoj smisel, svoj skrivni pomen.
Kralje sem poučeval o zgodovini njihovih prednikov, da bi jim življljenje pradedov služilo za vzgled, kajti svet je star, a prihodnost izvira iz preteklosti.
Moja beseda je čista in v njej ni laži; je beseda mojega očeta; je beseda očeta mojega očeta. Povedal vam bom besedo svojega očeta, kakor sem jo prejel; kraljevi grioti ne poznajo laži. Kadar med rodovi izbruhne prepir, smo mi tisti, ki zgladimo spor, kajti mi smo varuhi priseg, ki so jih zaprisegli pradedje.
Poslušajte mojo besedo, vi, ki hočete vedeti; po mojih ustih boste spoznali zgodbo Mandinga.
Po moji besedi boste izvedeli zgodbo pradeda velikega Mandinga, zgodbo njega, ki je s svojim deli prekosil Džula Karo Nainija; njega, katerega moč je z vzhoda segla nad vse dežele zahoda.
Poslušajte zgodbo o sinu bivola, sinu leva. Govoril vam bom o Maganu Sundžati, o Mariju Džati, o Sogolon Džati, o Nareju Maganu Džati; možu premnogih imen, ki ga noben urok ni mogel zadeti.”
(str. 13-14)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Sundžata : mandinški ep.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 15
Komentarji: 0
Število ocen: 0
Želi prebrati: 1
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 0