Ostanki dneva
Žanr | družbeni roman |
Narodnost | angleška literatura |
Kraj in leto izida | V Ljubljani, 1995 |
Založba | Cankarjeva založba |
Zbirka |
XX. stoletje |
Prevod |
Srečko Fišer |
Ključne besede | Angleška kultura, Zgodovina |
Čas in njegove značilnosti minevajo, ljudje prav tako
Butler Stevens se po dolgoletnem službovanju na posestvu Darlingtonovih znajde v novem položaju. Ne samo, da Darlington Hall dobi novega lastnika (smo v letu 1956), menjava je povezana predvsem s tem, da prihajajo nove navade, nova pravila obnašanja, ki jih Stevens osvaja počasi in z muko. Njegov vrednostni sistem menjajo do te mere, da se dostikrat počuti izgubljenega. Zaveda se, da je potrebno prevrednotiti vrednote; a kako to storiti, kako naj mu uspe ta preskok iz angleške vljudnosti v ameriško “neotesanost”? Morda bi vsaj delček starih časov prišel nazaj z vrnitvijo gdč. Kenton, zdaj ge. Benn, ki je nekoč skrbela za gospodinjstvo? Srečanje z njo je glavni razlog, da se butler Stevens odpravi na šest dni dolgo potovanje z avtom novega gospodarja. Ko s Stevensom potujemo po angleškem podeželju, potujemo tudi v preteklost. Pred nami se sučejo srečanja in pogovori vplivnih ljudi, ki so se nekoč srečevali v Darlington Hallu in obračali svetovno zgodovino. Dostojanstvo vznika pred nami v vsej svoji razsežnosti in kar težko se sprijaznimo, da je danes tako redko, morda celo le spomin, ostanek iz zgodovine, nekaj, kar je itak minilo in nima več skoraj nobene vrednosti. Zvestoba staremu gospodarju ostaja v Stevensu globoko zasidrana, kljub temu, da politična stališča lorda Darlingtona niso bila vedno najbolj korektna. A kdo (ali kaj) je butler, da bi si drznil, četudi razmišlja po svoje, ta razmišljanja javno izpostavljati? Ko se Stevens in gdč. Kenton srečata, postane Stevensu jasno, da se je zavoljo službe, ki je bila hkrati razumljena tudi kot globoko spoštovana osebnostna drža, odpovedal ljubezni. Kljub vsem grenkim spoznanjem Stevens ne izgubi volje do življenja. Večer je sicer nastopil, to spoznanje težko leže na dušo, a dneva še ni konec. Nekaj malega časa je še, da užije svet – svet, ki ga doslej ni videl (namerno ali ne), svet, ki ga doslej ni sprejemal za svojega.
Ostanki dneva so roman, po katerem je pravzaprav Ishiguro najbolj znan. Prinaša širino dojemanja zgodovinskih in političnih okoliščin skozi notranja doživljanja sveta in družbe. To dojemanje je skozi oči butlerja Stevensa zelo osebno. Čas in njegove značilnosti minevajo, ljudje prav tako. Bralci bodo zagotovo radi – ponovno, ali pač prvič – posegli po knjigah z letošnjo Nobelovo nagrado za književnost nagrajenega avtorja.
Objavljeno: 05.10.2017 14:39:20
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:34:54
“Položaj je bil kar najbolj neroden, takšen, to si upam trditi, v kakršnega ne bi bil lord Darlington nikdar postavil svojemu uslužbenca. Kajpak tega ne gre razumeti, kot da hočem g.Farradayu karkoli očitati; navsezadnje je ameriški gentleman in njegove navade so dostikrat zelo drugačne. Prav gotovo ni mislil nič slabega; a brez dvoma si lahko predstavljate, kako nelagoden je bil položaj zame.
“Nikoli si ne bi mislil, da ste tak ljubitelj nežnega spola, Stevens,”, je nadaljeval. “No, menda to pomaga, da duh ostane mlad; bo že res. Samo ne vem, če je prav, da vam jaz pomagam pri takšnih dvomljivih opravkih.”
Seveda sem bil v skušnjavi, da bi nemudoma in nedvoumno zanikal motive, ki mi jih je prisojal moj delodajalec, vendar sem še pravi čas sprevidel, da bi to storiti pomenilo ujeti se na vabo g.Farradaya, spričo česar bi položaj postal še bolj mučen.” (str. 18)