Vrtnar duše

Nova Gorica, Eno, 1997

Št. strani: 92

Prevod: Vera Čertalič

Žanr: kratka zgodba

Narodnost: književnost ZDA

Clarissa Pinkola Estés, pesnica, psihoanalitičarka in pisateljica je pri nas najbolj poznana po knjigi Ženske, ki tečejo z volkovi, v kateri se loteva vprašanja "divje ženske", ki je od davnine navzoča v vsaki ženski. Tudi v Vrtnarju duše se preko starega izročila, ki ga je v življenju srkala od svojih prednikov po madžarski in mehiški strani, napaja iz starodavne modrosti. Med tistimi, ki so v tem smislu najbolj vplivali, je njen stric, ki je osrednja figura te knjige. V vojnem času je doživel veliko hudega, kar ga še vedno zaznamuje. Kljub temu pa globoko v njem spi velika življenjska moč in ljubezen, ki jo začuti tudi njegova nečakinja, ki se ne more ločiti od njega. Stric ji odpre skrivnostna vrata v stare zdravilne zgodbe, ki se prenašajo iz roda v rod. Ena od njih govori o jelki, ki dolgo hrepeni, da jo posekajo za božično drevesce, saj bo tako njeno bivanje postalo zares smiselno. Čeprav jo po praznikih zavržejo, pa se potem pokaže njeno novo poslanstvo ... Navdihujoča pripoved o tistem, kar ne more umreti, o življenju, ki se vedno obnavlja, o semenu, ki požene kali v navidez mrtvi zemlji ..., o upanju, ki nikoli ne mine.

Odlomek iz knjige

Tako sem se naučila, da moramo s to zemljo, od katere so odvisni naša hrana, preživetje, počitek, možnost, da srečamo lepoto, ravnati tako, kot bi najbolje ravnali z drugimi in s seboj. Kar se zgodi na tem polju, se nekako zgodi tudi v nas.
Na vse to sva bila pozorna, ko sva prepoznavala stanje vsake stvari, prepoznavala sva pridelek in kaj se premika po poljih in v nama.

(str. 33-34)

Ključne besede: PRIPOVEDOVANJE, ZGODBA

Prispeval/-a: Roman Rozina, Mestna knjižnica Grosuplje
Objavljeno: 22.4.2016 13:38:47
Zadnja sprememba: 28.4.2016 9:56:02
Število ogledov: 2249