Dobre knjige
2854 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Ameriški derviš
Galerija slik
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
5,0
Št. ocen:2









Ayad Akhtar

Ameriški derviš

Maribor, Videotop, 2012

Št. strani: 331


Prevod: Jelena Varda
Prevod: Erik Majaron


Žanr: družbeni roman

Narodnost: književnost ZDA, druge književnosti

"Nikoli ne bo eden izmed nas. In jaz sem edina, ki mi je vseeno."

Prvoosebni pripovedovalec je deček Hayat, ki s svojo družino živi v Ameriki. Njegova starša sta sicer muslimana, vendar se verskih obredov ne udeležujeta aktivno, oče pa tudi odkrito priznava odpor do muslimanskega fundamentalizma in muslimanskega stila življenja. Predvsem ga moti tudi dejstvo, da se mnogi v Ameriko priseljeni muslimani ne želijo vpeti v moderno okolje. Namesto tega ga »hipokritsko« obsojajo, kljub temu pa izkoriščajo njegove prednosti. Mati je v tem pogledu nekoliko bolj popustljiva, a še vedno kritična do odnosa muslimanskih moških do žensk. Ko se v njihovo družino priseli materina prijateljica Mina, ki beži pred nasilnim možem, prinese nekaj složnosti med njihove včasih napete odnose. Posebna vez se stke med njo in Hayatom, saj Mina postane tudi njegova osebna učiteljica Korana. Do neizbežnega konflikta pride, ko se začne Mina videvati z družinskim prijateljem judovske veroizpovedi. Zgodba je ganljiva in aktualna, saj prikazuje težave, ki se lahko zgodijo ob »trku« različnih kultur. Le-te pa spremljajo še otroška naivnost in zaljubljenost, neiskreni družinski odnosi, zaverovanost v lastna prepričanja in slepo sledenje verskim oblastem.



Odlomek iz knjige

S svojo krivdo sem trpel v tišini. Še vedno nisem nikomur povedal za telegram. V ohranjanju svoje skrivnosti sem našel tudi neko uteho. Bila je nekaj, kar sem lahko vsaj nadzoroval. Zaradi tega je moja bolečina postala nekako v celoti moja, postala je bolečina, ki je zdaj začela vplivati na moje odločitve. V prvem letniku srednje šole sem na hodniku slučajno slišal nekoga omeniti, da je Simon Felsenthal, sramežljivi fant z debelimi očali, ki je pri uri družbenih študij sedel v zadnji klopi, Jud. Čeprav Simona prej skoraj nisem opazil, sem se zdaj trudil, da bi postal moj najboljši prijatelj, na moje presenečenje pa sem spoznal, da sem jaz bolj obremenjen z njegovo vero kot on sam.
Str. 313



Cobiss povezava

Glej tudi

link Bukla


Predmetne oznake: Muslimani, Družinski odnosi


Prispeval/-a: Franka Koren, Goriška knjižnica Franceta Bevka
Objavljeno: 15.1.2016 12:41:40
Zadnja sprememba: 29.1.2016 8:27:40
Število ogledov: 1475