Ameriški derviš

Žanrdružbeni roman
Narodnostknjiževnost ZDA
Kraj in leto izidaMaribor, 2012
Založba
Prevod Jelena Varda
Erik Majaron
Ključne besede Družinski odnosi, Muslimani
Število strani

331

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

11-12 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

"Nikoli ne bo eden izmed nas. In jaz sem edina, ki mi je vseeno."

Prvoosebni pripovedovalec je deček Hayat, ki s svojo družino živi v Ameriki. Njegova starša sta sicer muslimana, vendar se verskih obredov ne udeležujeta aktivno, oče pa tudi odkrito priznava odpor do muslimanskega fundamentalizma in muslimanskega stila življenja. Predvsem ga moti tudi dejstvo, da se mnogi v Ameriko priseljeni muslimani ne želijo vpeti v moderno okolje. Namesto tega ga »hipokritsko« obsojajo, kljub temu pa izkoriščajo njegove prednosti. Mati je v tem pogledu nekoliko bolj popustljiva, a še vedno kritična do odnosa muslimanskih moških do žensk. Ko se v njihovo družino priseli materina prijateljica Mina, ki beži pred nasilnim možem, prinese nekaj složnosti med njihove včasih napete odnose. Posebna vez se stke med njo in Hayatom, saj Mina postane tudi njegova osebna učiteljica Korana. Do neizbežnega konflikta pride, ko se začne Mina videvati z družinskim prijateljem judovske veroizpovedi.
Zgodba je ganljiva in aktualna, saj prikazuje težave, ki se lahko zgodijo ob »trku« različnih kultur. Le-te pa spremljajo še otroška naivnost in zaljubljenost, neiskreni družinski odnosi, zaverovanost v lastna prepričanja in slepo sledenje verskim oblastem.

Glej tudi:

“S svojo krivdo sem trpel v tišini. Še vedno nisem nikomur povedal za telegram. V ohranjanju svoje skrivnosti sem našel tudi neko uteho. Bila je nekaj, kar sem lahko vsaj nadzoroval. Zaradi tega je moja bolečina postala nekako v celoti moja, postala je bolečina, ki je zdaj začela vplivati na moje odločitve. V prvem letniku srednje šole sem na hodniku slučajno slišal nekoga omeniti, da je Simon Felsenthal, sramežljivi fant z debelimi očali, ki je pri uri družbenih študij sedel v zadnji klopi, Jud. Čeprav Simona prej skoraj nisem opazil, sem se zdaj trudil, da bi postal moj najboljši prijatelj, na moje presenečenje pa sem spoznal, da sem jaz bolj obremenjen z njegovo vero kot on sam.”
Str. 313

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Ameriški derviš.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 9
Komentarji: 0
Število ocen: 3
Želi prebrati: 6
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 6

Morda vam bo všeč tudi