Velike zelene oči

Ljubljana, Mladinska knjiga, 2005

Št. strani: 186

Prevod: Alenka Veler

Zbirka: Odisej
Žanr: mladinski roman

Narodnost: nemška književnost

"... in ker nisem mogla več videti in slišati, me tudi ni bilo več. Enostavno sem izginila, postala sem nevidna in ni me bilo mogoče najti. Ne samo da nisem našla svojih rok, dlani in preostalega telesa, tudi bolnišnične sobe, v kateri sem ležala, nisem našla. Nisem našla dneva in noči. Edino, kar je bilo, je bila tema. Vedno in povsod tema."

Lenino poletje je bilo usodno. Mokra cesta, nesreča in posledice: nenadna slepota. Šestnajstletnica bi ob nenadni slepoti najraje umrla, jezna je na vse in vsakogar. Oslepele največkrat prizadene izguba samostojnosti, odvisnost od drugih. Pri adolescentih se obenem pojavi cel kup vprašanj o sprejemljivosti v družbi, iskanju partnerja, kup vprašanj, ki se tičejo pomilovanj, spotikanj, smešnosti in o vsem, povezanim z odraščanjem. Prelepo dekle Lena z velikimi zelenimi očmi se dvigne. Se zaljubi. Zaživi spodobno, čeravno slepa. Zgodba, napisana po resničnih dogodkih.

Odlomek iz knjige

Divji jesenski dež je bil ob moje okno. Enkrat sem slišala, da je zazvonil telefon in kmalu zatem je mama spet prišla v sobo. Jana kliče, Lena, je rekla in mi hotela v dlan stisniti brezžični telefon. Ne morem... sem brez moči šepetala. Potem pa Jani to sama povej, prekleto... je razdraženo zasikala mama, mi vrgla telefon na odejo in glasno zaprla vrata za sabo. Omahujoče sem potipala za slušalko in jo dvignila k ušesu.

(str.170)

Ključne besede: SLEPOTA

Prispeval/-a: Patricija Dodič , Kosovelova knjižnica Sežana
Objavljeno: 30.6.2015 16:18:01
Zadnja sprememba: 1.7.2015 7:51:05
Število ogledov: 9648