Dobre knjige
5045 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Gluha soba
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
3,0
Št. ocen:2









Mojca Kumerdej

Gluha soba

Novo mesto, Goga, 2022

Št. strani: 226


Zbirka: Literarna zbirka Goga
Žanr: kratka zgodba

Narodnost: slovenska književnost

Prihodnost je že tu

Gluha soba je tretja kratkoprozna zbirka pisateljice Mojce Kumerdej. Glavni temi osmih zgodb, ki so postavljene v sedanjost in (bližnjo) prihodnost, sta nasilje in osamljenost. Za protagoniste in protagonistke se zdi, da so na svetu ostali čisto sami, da jih je družba izločila, odtujeni pa so pravzaprav tudi sami od sebe. Pogovarjajo se lahko le še s predmeti oziroma stvarmi (solato, drevesom, pohištvom, radiatorjem, avtomobilom ...), slednje pa včasih celo same prevzamejo glavno vlogo dogajanja, tako kot bankovec v zgodbi Mexico ... Oooooo, Mexico. Stvari znajo zelo dobro trkati na vest (pasivnih) posameznikov (oziroma so njihova vest oziroma podzavest) in jih želijo spodbuditi k uporu, spremembi ali (vsaj) razmišljanju. O tem, da je (postal) človek popolnoma nadomestljiv, lahko beremo v zgodbah Uroboros in Zaradi nekakšne moje poteze, v skrajni različici pa tudi v zgodbi z naslovom Mrtvi kot, v kateri so vlogo ljudi prevzeli roboti. Novi svet naj bi bil (boljša?) alternativa našemu svetu, vendar se ravno tako izkaže za nezanesljivega, kot lahko beremo v zgodbi Živeti z Erikom. Mojca Kumerdej se v zbirki kritično odziva na različne družbene pojave (nasilje, materializem, uničevanje narave, homofobijo, prekarnost, umetno inteligenco, epidemijo in z njo povezane ukrepe, teorije zarote ...). Zgodbe so mračne in dajejo vtis brezizhodnosti, berejo se kot kratki filmi oziroma filmski prizori, pisanje je realistično, vseeno pa na trenutke ni jasno, ali se posamezne epizode dogajajo v resničnosti ali morda (samo) v glavah (podzavesti, sanjah) protagonistov in protagonistk. Avtorica je za delo prejela Cankarjevo nagrado, nominirana pa je bila tudi za nagrado Maruše Krese za najboljšo zbirko kratkih zgodb, izdano leta 2022.



Odlomek iz knjige

Kaj naj zdaj? V podobni situaciji bi človek verjetno ravnal manj preudarno, čeravno bi komu mogoče uspelo zvoziti brez prask in poškodb. Erika potrebujem za prevoze do fiziatra, plavalnega bazena in po ostalih opravkih, in če bo rehabilitacija uspešna, kmalu do službe. Med vožnjo lahko z njim govorim, se nanj zanesem in zderem in to je bolje, kot da sama besnim doma in se pogovarjam sama s sabo. Erik se je v mojem življenju pojavil po verižnih trčenjih, ko sem se začela zavedati, da bom zelo verjetno ostala sama. Njegovega sintetičnega glasu in umirjene vožnje sem se v poldrugem letu navadila. In četudi je življenje z njim manj varno, kot sem verjela ..., kot sem upala, se nagibam k temu, da bi ga obdržala. Ne nazadnje vsak tesen, bližnji odnos, najsi bo s človekom, živaljo ali umetno inteligenco, vključuje tveganje.

(str. 224)

Nagrajena knjiga: 

Cankarjeva nagrada 2023

Cobiss povezava

Glej tudi

link Ars
link Vrabec Anarhist
link Bukla


Ključne besede: NASILJE, OSAMLJENOST, TEHNOLOGIJA, HOMOFOBIJA, TEORIJA ZAROTE, PRIHODNOST, PODZAVEST, ODTUJENOST


Prispeval/-a: Maruša Mugerli Lavrenčič, Goriška knjižnica Franceta Bevka
Objavljeno: 6.9.2023 11:15:28
Zadnja sprememba: 6.9.2023 11:23:23
Število ogledov: 163