Lastna hiša

Ljubljana, Mladinska knjiga, 2022

Št. strani: 229

Prevod: Ana Ugrinović

Zbirka: Ergo
Žanr: biografski roman

Narodnost: angleška književnost

Imeti sebe

Lastna hiša je tretji del avtobiografije Deborah Levy (prva je Vsega tega nočem vedeti in druga Cena življenja). Vse tri knjige opisujejo življenje samostojne ženske, pisateljice, ki živi tukaj in zdaj. Gre za tako imenovano živo biografijo. Levyjeva spoznava, kako je svet, tudi na zahodu, še vedno po malem patriarhalen. Taki sta tudi kultura in družba. Vse to jo pri šestdesetih navdaja z željo po še večji osebni svobodi, samostojnosti. V luči tega si seveda prizadeva za prepoznavnost svoje literature in razmišljanj. Njena identiteta ni samo pisateljska. Je tudi ločenka, mama dveh hčera, študentk, ki odhajata v svet odraslosti. Zdaj, ko ji ostaja čas, se spomni, da je na vrsti ona sama. Pa naj gre za kuhanje, osebno nego, počitek, potovanja, razmišljanja, pisanje. Kakšna svoboda! Vse odločitve so čisto in povsem njene. Čeprav sanja o lastni hiši, ki bi stala nekje ob vodi, ob jezeru ali reki, lahko tudi ob morju, na vrtu pa bi raslo granatno jabolko, je ni lastnine, ki bi Deborah definirala, jo priklenila in zamejila njeno prostost. Pomembni sta hčeri, s katerima so vse bolj povezane in množica ljudi, ki jih opazuje ali z njimi prijateljuje. In prijatelje sprejema z velikim razumevanjem, četudi imajo napake. Nihče pač ni popoln. Zanjo so pomembni njeno notranje življenje, razmišljanja in zadovoljstvo z medosebnimi odnosi. Ter seveda njeno literarno ustvarjanje. In hišo, kakor tudi lastno sobo (Lastna soba Virginije Woolf, na katero se je navezala z naslovom in tudi z razmišljanji) lahko nosiš v sebi. Zaključek žive biografije Deborah Levy kliče po nadaljnjem branju, razmišljanju, življenju z veliko začetnico.

Odlomek iz knjige

Toliko presanjal sem tebi, da se zdiš vse manj resnična.

Enako bi lahko rekli za moje nepremičninske sanje. Moja neresničnina je postajala vse manj resnična. Ker tako ali tako ni bila resnična, je bilo to mogoče dobro. Čeprav občutek ni bil ravno najboljši. Ampak odkar se je iz špranje v zidu moje najete hiše nezadržno usul curek peska, se mi je zdelo, kot da se tudi moje sanje o lastni hiši počasi, vendar zanesljivo, spreminjajo v pesek. Bridko se je bilo odpovedati sanjam o imenitni hiši z granatnim jabolkom na vrtu, a pripravljena sem bila dopustiti možnost, da se - kot moja najeta hiša - tudi jaz ne bom sesula.

(str. 217)

Glej tudi

RTV Slo

Ključne besede: AVTOBIOGRAFIJA, LASTNINA, SVOBODA, BIVALNO OKOLJE, MATERE IN HČERE, MATERE SAMOHRANILKE, PISATELJSTVO

Prispeval/-a: Simona Solina, Mestna knjižnica Ljubljana
Objavljeno: 10.10.2022 13:34:15
Zadnja sprememba: 1.11.2022 21:15:12
Število ogledov: 704