Penelopina preja : [mit o Penelopi in Odiseju]

Ljubljana, Mladinska knjiga, 2005

Št. strani: 155

Prevedla: Alenka Moder Saje

Zbirka: Miti
Žanr: antični roman, družbenokritični roman

Narodnost: kanadska književnost

Vsem poznana kanadska pisatelica in aktivistka se je Penelopine zgodbe iz Homerjevaga epa lotila z ženske perspektive. Pogled je tako premeščen s herojskih dejanj grških mož na usodo žensk, ki so v patriarhalnih razmerah pohlepa po moči in bogastvu in nenehnega vojnega stanja vsakega proti vsem, plačevale visoko ceno, ne glede na to ali so bile aristokratskega porekla ali pa le v suženjstvo prodane deklice iz revnih družin. Petnajstletna Penelopa, hči špartanskega kralja, je za očetove interese oddana v zakon Odiseju z otoka Itaka. Kmalu sledi desetletna trojanska vojna in še nadaljnih deset let Odisejevega potovanja domov, Penelopa pa ga ves ta čas zvesto čaka. Pisateljica pripoveduje skozi usta zdaj že mrtve Penelope, ki tava po onostranstvu in se spominja svojega življenja. Predvsem tistega obdobja, ko je bila kot nezaščitena ženska na samotni Itaki tarča celega roja mladih snubcev, ki jih je seveda veliko bolj kot ona sama mikalo njeno bogastvo. Penelopo preganja misel na usodo svojih dvanajst najzvestejših dekel, ki so ji ves čas zvesto služile in se zanjo izpostavljale grobostim in spolnim apetitom njenih snubcev. Ko se vrne domov Odisej, pa so deležne le nezaslužene kazni. Življenja mladih suženj so bila brez kakršnekoli vrednosti in njihovi glasovi preslišani. Atwoodova poleg poznavanja Ilijade in Odiseje črpa tudi iz drugih grških mitov in njihovih interpretacij in odpira nove poglede. Ali je bila Penelopa res samo vzor vdanosti in kreposti ves ta čas, ko se je Odisej naslajal v objemih siren in lepih čarovnic? In kot pritiče mitološki zgodbi se ta nadaljuje tudi v svetu mrtvih.

Odlomek iz knjige

»Že kot majhne punčke smo prišle delat v palačo; že kot majhne punčke smo garale od zore do mraka. Če smo jokale, nam ni nihče brisal solz. Če smo zaspale, so nas brcnili pokonci. Zmerjali so nas, da nimamo očetov. Zmerjali so nas, da smo lene. Zmerjali so nas, da smo umazane. Bile smo umazane. Umazanija je bila naše delo, umazanija je bila naš posel, odgovorne smo bile za umazanijo, krive smo bile za umazanijo. Bile smo umazanke. Če so naši lastniki ali sinovi naših lastnikov ali plemič na obisku ali sinovi plemiča na obisku hoteli spati z nami, nismo mogle zavrniti. Nič ni pomagalo, če smo jokale, če smo rekle, da nas boli. Vse to se nam je dogajalo, ko smo bile majhne.«

(str. 11)

Glej tudi

Med vrsticami

SNG Drama

Ključne besede: ILIJADA, ODISEJA, MITOLOGIJA, PATRIARHAT, POROKA, NEZVESTOBA, MAŠČEVANJE, MRTVAŠKI PRT

Prispeval/-a: Jana Maja Valentinčič, Mestna knjižnica Ljubljana
Objavljeno: 3.9.2022 21:30:14
Zadnja sprememba: 3.9.2022 21:30:14
Število ogledov: 807