Aleksandrida

Žanrnovela
Narodnostsrbska književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2014
Založba
Ključne besede Mitologija, Vladarji, Aleksander veliki
Prevod Đurđa Strsoglavec
Število strani

79

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

2-3 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Nič več, kot le človek

Aleksandrida je novela, zelo kratka, a toliko bolj poetična zgodba o življenju enega največjih mož in vojščakov, kar so kdaj obstajali, Aleksandru Velikemu. Pištalo, mojster literariziranih biografij, začne njegovo zgodbo, kako bi sicer drugače, z rojstvom, na dan, ko so ognjeni zublji zajeli svetišče Artemide Efeške. Aleksander, ustvarjen iz ničesar, odrašča in zamenja igranje na liro za veliko bolj resno in nevarno igro. Igro osvajanja sveta. Zvesti pesnik in soborec Klejt mu v eni od bitk reši življenje. A Aleksander je opijanjen od uspehov in zgodi se, da Klejtu vzame življenje. Od takrat ga muči žalost, vojska se mu ob reki Ganges upre in noče naprej. Aleksander ne posluša, kaj mu šepečejo zvezde. Čeprav nekoč največji, postane v sebi neskončno majhen. Nič več ni, kot le človek.
Vladimir Pištalo je Aleksandrovo življenje popisal na vsega devetinsedemdesetih straneh, ki pa prinašajo izjemno globino razumevanja bistva življenja v spremljavi njemu značilnega podajanja zgodovinskih dejstev, z uporabo metafor in mitov, ki pred nami oživijo.
Še tako velik val se vrne v izhodišče, potem, ko ga mivka vpije. Aleksander je bil velik val, eden največjih, ki ga zgodovina človeštva pomni. A še za tako velikim valom -
človekom, ostane vse, kot je že nekdaj bilo. Vse, kar je dano človeštvu, vztraja. Še zlasti žalost, šibkost, zavist, zlo, trpljenje in kar je drugih tegob tega sveta.

Glej tudi:

Aleksander je razgalil svojo uvelo moškost in vprašal:
“Kaj je močnejše, življenje ali smrt?”
“Življenje,” je zakrakal gimnosofist. “Zato, ker prenese toliko zla.”
Nato je pogledal s strašnimi očmi in dodal:
“Ime mi je Sfines.”
Sfines je nekoč znal vse jezike, vendar petsto let ni govoril, zato je zdaj s krakanjem spominjal na vrano, s sikanjem pa na kačo. In ta nesmrtni čudež je zdaj s kačjim sikanjem vprašala Aleksandra, ali se mu je kdaj zgodilo, da je kateremu svojih oficirjev zaupal poveljevanje vojski.
“Večkrat,” je odgovoril kralj.
“Tako so tudi bogovi storili s tabo in spustili oblast na nižjo raven. Ti si božji general. Izkoristi to stanje, dokler lahko.
(str. 57, 58)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Aleksandrida.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 5
Komentarji: 0
Število ocen: 2
Želi prebrati: 6
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 1

Morda vam bo všeč tudi

Dela avtorja