Dobre knjige
4498 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Legende severnoameriških Indijancev Očem prijazna knjiga
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
0
Št. ocen:0









Legende severnoameriških Indijancev

Šmarješke Toplice, Stella, 2008

Št. strani: 145


Jana Ambrožič: Jana Ambrožič


Žanr: kratka zgodba, pripovedka, pravljica, mit

Narodnost: književnost ZDA, slovenska književnost

Zgodbe so preživele uničevanje

Jana Ambrožič je naredila izbor in prevedla legende severnoameriških indijanskih plemen Algonkini, Apači, Čejeni, Čerokiji, Činuki, Čumaši, Haidi, Hopi, Inuiti, Irokezi, Jokuti, Komanči, Kriji, Kvakiutli, Lakota, Lenape, Mohoki, Navahi, Odžibvaji, Poniji, Seneki, Sjuji in Vrane. Na prve strani je postavila "Deset zapovedi" v dveh različicah in "Naloge tistih, ki hočejo hoditi po pravi poti", kar predstavlja nekak povzetek indijanske modrosti, odnosa do ljudi in narave. Pripravila je tudi v uvode, ki na kratko opisujejo našteta plemena, njihovo zgodovino in današnji način življenja. Avtorica se zaveda, "Da obstaja še veliko več zgodb in legend in da je še mnogo plemen, katerih zgodbe niso predstavljene v tej knjigi", a upa, da bo v prihodnosti to lahko storila. Indijance predstavi kot "globoko poduhovljene ljudi, ki so naravo nadvse spoštovali, in razumeli, da zemlja ne more biti last nikogar, ampak jo ima vsaka generacija zgolj na posodo od prihajajoče generacije". V današnjem času postaja tudi vse bolj jasno, da "kar so izgubili Indijanci, ko se je uničeval njihov način življenja, smo izgubili vsi prebivalci tega planeta". Če ne bi tako hudo izkoriščali narave, zdaj ne bi imeli težav z ekologijo, podnebnimi spremembami in vsem, kar prinašajo s seboj. Na ov. Jana Ambrožič.



Odlomek iz knjige

Hudičev stolp se dviga sredi prerije v Wyomingu. Ta ogromna skalna gmota v obliki bazaltnega stožca, ki se navidez dotika oblakov, je vidna že od zelo daleč. Dviga se iz ravne prerije, kot da bi jo nekdo porinil iz tal.
Seveda so ji ime Hudičev stolp nadeli belci. Mi, Indijanci, v svojem verovanju nimamo hudiča in vsa dolga stoletja smo kar dobro shajali brez njega. Izmislili so si ga belci in zaradi mene ga lahko kar obdržijo. Ker pa dandanes to stožčasto skalno gmoto skorajda vsi poznajo po imenu Hudičev stolp, naj pri tem ostane. Nobenega smisla ne bi imelo, če bi vam zaupal njegovo indijansko ime. Večina plemen ga imenuje Medvedja skala in za to obstaja dober razlog. Če ga natančno pogledate, boste na njegovih strminah opazili številne proge in brazgotine, ki potekajo v navpični smeri od vrha do tal. Videti so kot praske ogromnih krempljev.
No, nekoč, v davnih časih, sta se v preriji izgubila dva indijanska dečka. Saj veste, kako do tega pride. Igrala sta se s cunjasto žogo, ki se je skotalila nekaj sto metrov proč od vasi. Nato sta s svojima lokoma izstrelila puščici, ki sta poleteli še dlje od vasi v žajbljevo grmičevje. Nato sta slišala oglašanje majhne živalce in sta jo šla iskat.

(str. 139)

Cobiss povezava


Ključne besede: INDIJANSKE LEGENDE, INDIJANSKA KNJIŽEVNOST, INDIJANSKI UMETNIKI, INDIJANSKA KULTURA, INDIJANSKA MITOLOGIJA, LJUDSKO IZROČILO, LJUDSKO SLOVSTVO


Prispeval/-a: Špela Pahor, Mestna knjižnica Izola
Objavljeno: 29.7.2022 11:32:37
Zadnja sprememba: 29.7.2022 11:32:37
Število ogledov: 79