Zgodbe s Handila

Žanrkratka zgodba, pripovedka
Narodnostslovenska književnost
Kraj in leto izidaDobje, 2012
Založba
Ilustracije Rok Vodeb
Ključne besede Ljudsko izročilo, Kozjansko
Število strani

93

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

3-4 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Kozjanski hribi in gozdovi, čuvarji čarobnih skrivnosti in zgodb.

Marija Plemenitaš, dolgoletna šentjurska literarna ustvarjalka, v knjigi Zgodbe s Handila predstavi izročilo svojih domačih krajev. V kratkih zgodbah prikaže nenavadne dogodke s perspektive Kozjancev daljne preteklosti. Njihov svet popolnoma drugačen od dandanašnjega. V njem živijo čarovnice, zlobne ter dobre, in magična bitja. Realnost se prepleta s čarovnijo. Današnji in tedanji svet se spet združita v sporočilih nekaterih zgodb. Čeprav so navidezno povsem mitične, obravnavajo popolnoma resnično problematiko, kot npr. alkoholizem in njegove posledice, razslojenost med bogatimi in revnimi, revščina … Jezik je bogat s kozjanskimi narečnimi izrazi, ki so tudi pojasnjeni v slovarju na koncu knjige. Zgodbe so obogatene z ilustracijami Roka Vodeba, s spremno besedo o pomenu dediščine knjigo zaključi Ana Plemenitaš. Zgodbe so zanimive, nekatere nenavadne, druge humorne, celo groteskne. Ko bralec zapre knjigo, si ne more pomagati, da se ne zazre skozi okno, v pokrajino, ki ga obkroža, in se vpraša, kakšne zgodbe se pozabljene skrivajo v gozdovih, hribih in dolinah.

»Moram biti močan, ko pride hudičnica, coprnica pred moja vrata,« sem si sam pri sebi govoril in spet potegnil močerinčka. Skoraj bi me zadušila dim in šnops. Skočil sem k brenti hladne vode, jo zajel v glinasti vrč, si s polnimi požirki pregnal »žganek« iz grla, ostalo pa sem si polil po znojni glavi in si gredoč umil od ognja zaripel obraz. Spet sem bil bolj svež, da bom laže zbral prave misli in se pripravljal na samoobrambo, ko pride coprnica, saj si nisem zase zakuril krušno peč. (Str. 17)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Zgodbe s Handila.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 3
Komentarji: 0
Število ocen: 0
Želi prebrati: 0
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 0