Dekle, obljubljeno soncu : bosanske, hrvaške, makedonske, slovenske in srbske ljudske pravljice

Žanrpravljica
Narodnostslovenska literatura
Kraj in leto izidaLjubljana, 2024
Založba
Zbirka Zlata ptica
Ilustracije Ana Zavadlav
Ključne besede Jugoslavija, Ljudsko izročilo
Število strani

210

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

7-7 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Neverjetno očarljivo pravljično popotovanje.

Špela Frlic, ki se ukvarja s pripovedovanjem ljudskih pravljic in pedagoškim delom na področju pripovedovanja, je zbrala ljudske pravljice s področja Balkana. Tiste, kot je sama napisala v spremni besedi, v katerih so ženske “sila gibanja”, neustrašne in prebrisane. Gre za osem slovenskih, štiri makedonske, deset hrvaških, tri srbske in štiri bosanske pravljice. Pravljice pa niso primerne samo za otroke, ampak tudi za odrasle. Kot je zapisano v spremni besedi Špele Frlic, je Alice Carter zapisala, kako vznemirljivo je, kadar, namesto da iz njih izganjamo ljudožerce, čarovnice, nasilne mačehe in preeksplicitne erotične namige, pravljice pravljice spet pripeljemo spet med odrasle bralce in skupaj raziščemo pomene, ki jih upovedujejo. Pravljice, ki jih je zbrala Špela Frlic so torej predvsem poklon ženski moči in njihovim sposobnostim. Hkrati pa nas, kar ob razočaranjih v življenju že včasih pozabimo, da je vse mogoče in da je v nas neznansko veliko moči, za katero sploh ne vemo, da jo imamo. Če jo torej uporabimo ob pravem času za pravo stvar res lahko premikamo gore. Ob ljudskem bogastvu, ki ga je med nas pripeljala Špela Frlic pa velja omeniti tudi neverjetno pravljične ilustracije Ane Zavadlav. Priporočamo vam, da se podate na neverjetno očarljivo pravljično popotovanje.

Tekla je, tekla. Ko pa se je ozrla, je zagledala Moro, kako kot podivjana zver divja za njo. Čez ramo je hitro zalučala glavnik. Kot bi mignil, je iz njega pognal gozd, tako gost, da se je Mora zapletla med drevesi. Nasta je tekla naprej. Tekla je in padala, spotikala se je in vstajala. A mora se je z ostrimi zobmi že pregrizla skozi drevje. Ko se je Nasta spet ozrla, je videla, da ji je spet za petami. Pred noge ji je hitro zalučala lasni trak in pred Moro se je razlila voda, tako široka in tako globoka, da ni mogla čeznjo. Zdaj si je Nasta lahko oddahnila. A kam naj bi šla? Nazaj na Zemljo sama ni mogla. Vrnila se je na Sončev dvor. Tam pa se je na zlati gugalnici že zibalo in veselo pelo drugo lepo dekle.

(str. 60-61)

Citati

(1)

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 197
Komentarji: 0
Število ocen: 2
Želi prebrati: 0
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 2

Morda vam bo všeč tudi

Dela avtorja