Miruna, povest

Žanrdružbeni roman, družinski roman (tudi rodbinski), povest, zgodovinski roman
Narodnostromunska literatura
Kraj in leto izidaLjubljana, 2016
Založba
Zbirka Bralec
Prevod Aleš Mustar
Ključne besede Duhovi, Legende, Ljudsko izročilo, Magija, Mitologija, Podeželje, Revščina, Rodbine, Zgodovinski roman
Število strani

134

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

4-5 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Meta - pravljica magičnega realizma

Ta kratek roman (slikovita povest) je spleten iz vsemogočih ljudskih pripovedk nekdanjega romunskega podeželja. Prepletajo se preprosto vsakdanje življenje izolirane romunske vasice in nadnaravni pojavi, trdo življenje, revščina in pravljična moč ljudskega izročila. Skozi pripovedovalčeve oči nas potegne v mitološki svet duhov in magije, prvobitni in otroški svet, ki pa ga ne presoja in se ne obremenjuje s tem, kaj je res in kaj fikcija. Tak prečudovit lirični svet obstaja, pa čeprav le v povesti, in se iz roda v rod s pripovedovanjem ohranja skozi generacije.

Toda govorilo se je, da je iz njegove palice prišel nekakšen grom ali val, zelen izcedek travnate barve, ki je zverema iz teles vzel življenje in ju spremenil v kamen. Od daleč naj bi to videl Niculae, mož, ki je kopal vodnjake in je prav takrat hodil po hribu, in ta je ljudem natančno opisal, kako je prišlo do preobrazbe iz zveri v skalo, ne da bi se mu to zdelo kaj posebej čudnega, saj je tudi vodnjakar poznal nekaj urokov, s katerimi so se stvari spreminjale v kamen. Stara Firovka, ki je znala prerokovati iz pšeničnih zrn, ki je znala drugega uročiti z listi mandragore ali na dan Janeza Krstnika brati prihodnost iz ledu, ki je sprva, v prvih stotih letih svojega življenja, prihodnost napovedovala iz kokošjega drobovja, še nikoli ni slišala, da bi kak človek imel toliko moči nad naravo, da bi rise spremenil v kamen.
Ko je prišla pomlad, so ljudje na Constantina Berco začeli gledati kot na enega izmed njih, čeprav so o njem krožile različne govorice. Jasno je bilo, da si ni dobro biti v laseh s človekom, ki šepa, strelja s puško, dela vraže s svetlobo in s palico kliče strele.
(str. 30-31)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Miruna, povest.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 39
Komentarji: 0
Število ocen: 0
Želi prebrati: 0
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 1