Miruna, povest

Toda govorilo se je, da je iz njegove palice prišel nekakšen grom ali val, zelen izcedek travnate barve, ki je zverema iz teles vzel življenje in ju spremenil v kamen. Od daleč naj bi to videl Niculae, mož, ki je kopal vodnjake in je prav takrat hodil po hribu, in ta je ljudem natančno opisal, kako je prišlo do preobrazbe iz zveri v skalo, ne da bi se mu to zdelo kaj posebej čudnega, saj je tudi vodnjakar poznal nekaj urokov, s katerimi so se stvari spreminjale v kamen. Stara Firovka, ki je znala prerokovati iz pšeničnih zrn, ki je znala drugega uročiti z listi mandragore ali na dan Janeza Krstnika brati prihodnost iz ledu, ki je sprva, v prvih stotih letih svojega življenja, prihodnost napovedovala iz kokošjega drobovja, še nikoli ni slišala, da bi kak človek imel toliko moči nad naravo, da bi rise spremenil v kamen.
Ko je prišla pomlad, so ljudje na Constantina Berco začeli gledati kot na enega izmed njih, čeprav so o njem krožile različne govorice. Jasno je bilo, da si ni dobro biti v laseh s človekom, ki šepa, strelja s puško, dela vraže s svetlobo in s palico kliče strele.
(str. 30-31)