Dobre knjige
4559 knjig

Vpišite vsaj dve začetni črki naslova, žanra, predmetnih oznak, imena ali narodnosti avtorja.

Strast do nevednosti : kdaj in zakaj ne želimo vedeti
Karakteristike knjige
veselažalostna
zabavnaresna
prijetnastresna
predvidljivanepredvidljiva
domišljijskaprizemljena
čudovitaneokusna
nenasilnanasilna
optimističnačrnogleda
neerotičnaerotična
običajnaneobičajna
lahkotnazahtevna
kratkadolga
odpri
Oceni knjigo:
0
Št. ocen:0









Renata Salecl

Strast do nevednosti : kdaj in zakaj ne želimo vedeti

Ljubljana, Mladinska knjiga, 2020

Št. strani: 223


Zbirka: Kultura
Žanr: poljudnoznanstvena knjiga, esej, družboslovna razprava

Narodnost: slovenska književnost

Zakaj "nočete vedeti" vi?

Hočete ali nočete vedeti? Renata Salecl se v sociološko poljudnem pisanju sooči s pojmom nevednosti oz strastjo do "nočem vedeti". Nevednost je lahko nezavedna ali hotena, lahko je koristna ali škodljiva, knjiga se ukvarja z njo tako, da razpravlja o različnih aktualnih situacijah, ko mogoče celo vemo, kaj je prav (denimo reciklirati) ali kaj je res (denimo "umiram za rakom"), a nas to "ne gane". Tudi ko so nam na voljo vsi viri resnice, jih ne pretresamo in ne ukrepamo (denimo, da bomo otrokom zaradi nenehne gospodarske rasti in trošenja pustili zapacan, izčrpan svet). Pojem nevednosti si je nujno treba ogledati prav v tem trenutku, ko so razvoj genetike, nevroznanosti in zbiranje informacij o nas, spremenili naše razumevanje o tem, kar je mogoče vedeti o posamezniku (denimo, kakšen bo gensko naš otrok in ali ga lahko zavrnemo, če ni po naši zamisli.) Če poenostavimo, gre za, na eni strani nevednost v smislu "pozitivnega razmišljanja", mogoče celo vere, zaupanja višjemu, "da bo vse prav, tudi,če bo narobe".(moja interpretacija), po drugi pa za zlorabo moči, ki takrat, ko drugi "ne vedo ali nočejo vedeti", pride v roke zlonamernim strukturam. Ko in če si bomo razdelali oba pola, dobrega in zlega, ki ju prinaša nevednost, bomo kot družba lahko napredovali moralno, etično ali če hočete, tudi povsem praktično v solidarnejšo, barvitejšo skupnost, kjer negativne nevednosti ne bo. Zanimivi so primeri iz prakse (na meji se jih lažje opazuje), pri čemer je vsak teh primerov tudi naša osebna ali skupna zgodba. Prijetno in jasno zapisana, v praksi zelo uporabna, filozofska misel, ki se jo da brati tudi "na plaži".



Odlomek iz knjige

O nevednosti lahko razmišljamo na dva načina. Eden se navezuje na pomanjkanje védenja oziroma pomanjkanje želje po njem, drugi pa je povezan z odnosi - na primer s tem, da sklenemo določeno vedenje ali osebo prezreti oziroma je nočemo opaziti. Vendar je med tem, da se za nekaj nočemo zmeniti, in tem, da o nečem pravzaprav nimamo vednosti, bistvena razlika, čeprav se lahko oboje zdi zelo podobno ali celo enako. Če se za nekaj ne zmenimo, temu zanikamo pomen ali celo obstoj oz. to prezremo. Če pa nečesa ne vemo, to pomeni, da se ne zavedamo njegove dejanske oz. morebitne prezence in njegovega pomena za stvarstvo. Razlika med tem, da se za nekaj ne menimo in tem, da nečesa ne vemo, implicira moralno razliko med odgovornostjo in nedolžnosjo. Kadar se ne menimo za nekaj, česar se zavedamo, si prizadevamo za obnovitev stanja blaženosti, ki ga je nekoč zagotavljalo izvirno nevédenje.

(str. 19)

Cobiss povezava


Ključne besede: NEVEDNOST, DRUŽBENI ODNOSI, DRUŽBENI NADZOR, ODGOVORNOST, POSAMEZNIK


Prispeval/-a: Ksenija Medved, Mestna knjižnica Grosuplje
Objavljeno: 24.7.2022 22:03:02
Zadnja sprememba: 26.7.2022 20:37:52
Število ogledov: 202