| Žanr | novela |
| Narodnost | slovaška literatura |
| Kraj in leto izida | Medvode, 2024 |
| Založba | Malinc |
| Prevod |
Diana Pungeršič |
| Ključne besede | 21. stoletje, Družbeni odnosi, Podoba ženske, ženske v družbi |
Pet žensk. Tri Slovakinje in dve Italjanki. Svetlana obuja spomine na svojega očeta in otroštvo, razpeto med življenjem v prestolnici ter majhni madžarski vasici na jugu Slovaške. Ivana živi z mamo in prejema invalidsko pokojnino, njeno edino svetlo točko v življenju pa ji predstavlja ljubezen do konj. Olivia je učiteljica angleščine na gimnaziji, ki se sooča s propadlim zakonom in incidentom z učiteljico, ki jo je zapeljal lasten dijak. Larino zasebno življenje je v ruševnih; z možem ne komunicira več, zato je prisiljena sama skrbeti za oba sinova, beg pred kruto resničnostjo pa ji predstavlja odrsko branje del Piera Paola Pasolinija. Potem pa je tu še Veronika, ki začne spoznavati prednosti in slabosti spletnih klepetalnic, kjer manipulira z moškimi in se preko spleta celo zaroči s petimi Alžirci.
Mame in tovornjakarji je zbirka petih novel slovaške pisateljice Ivane Dobrakové, ki na bridko realističen opisuje življenja žensk, ki so se prisiljene spopadati z različnimi obsesijami, strahovi, negotovostjo, depresijo in drugimi težavnimi psihičnimi stanji. Dobraková skozi različne usode žensk razgalja potret sodobne družbe, ki je še vedno preobremenjena s tradicionalnimi pravili in preživetimi delitvi moških in ženskih vlog.
Objavljeno: 18.07.2024 13:50:39
Zadnja sprememba: 18.07.2024 13:50:39
Oče je bil čisti patriarhat. Nagypapa se je z nagymamo poročil samo zato, ker je bila največja garačka na njegovem gruntu in mu je kot zakonske žene ni bilo treba več plačevati. Oče je te nazore prevzel, zelo rad je pravil, da mora žena delati na njivi, ko pa se utrudi, naj počiva pri gospodinjskih opravilih. A kot sem že rekla – mama se je zelo zgodaj postavila po robu zaradi sadik in pot pritiskom nagymaminega kritiziranaj in vitja rok in je pozneje samo še počivala pri opravilih v veliki hiši.
(str. 6)
Knjiga Mame in tovornjakarji mi je bila zelo všeč, predvsem zaradi svoje iskrenosti in psihološke poglobljenosti. Avtorica na zelo prepričljiv način prikazuje notranji svet ženskih junakinj, njihove strahove, negotovosti, osamljenost in zapletene odnose z drugimi ljudmi. Med branjem sem imela občutek, da so liki resnični, saj niso idealizirani, ampak imajo številne napake in notranje konflikte, zaradi česar se jim bralec lažje približa ter se z njimi lažje poistoveti. Posebej pa me je pritegnil način, kako avtorica obravnava temo materinstva.
Prikazuje ga realistično, brez olepševanja, hkrati pa zelo čustveno in občutljivo. Kljub temu da je prikazano kot vir ljubezni, je hkrati tudi predstavljeno kot vir utrujenosti, stiske in občutka izgube lastne identitete.
Všeč mi je bil tudi slog pisanja, ki je neposreden, a hkrati literarno dovršen. Zgodbe niso dolge, vendar so zelo intenzivne in polne močnih občutkov. Menim, da je Mame in tovornjakarji kakovostno delo sodobne slovaške književnosti, ki bralca ne pusti ravnodušnega. Knjigo bi priporočila vsem, ki jih zanimajo psihološko poglobljene zgodbe in kompleksni medčloveški odnosi.