| Žanr | družbeni roman |
| Narodnost | norveška literatura |
| Kraj in leto izida | Maribor, 2008 |
| Založba | Litera |
| Zbirka |
Babilon |
| Prevod |
Marija Zlatnar Moe |
| Ključne besede | Dečki, Družina, Očetje in sinovi, Odraščanje, Spomini, Starejši ljudje |
Sedeminšestdesetletni pripovedovalec Trond se po smrti žene umakne v samoto hišice ob jezeru, nekje na daljnem vzhodu Norveške. Njegov najbližji sosed je Lars, za katerega se izkaže, da ga pozna iz mladosti. V Trondovi pripovedi se mojstrsko prelivajo dogodki iz sedanjosti s preteklostjo. Trond se spominja poletja leta 1948, ko je kot petnajstletni fantič preživljal poletje z očetom v neki pastirski koči nedaleč od meje s Švedsko. Tistega vročega poletja so se dogodile stvari, ki so zaznamovale njegovo življenje za vedno.
Objavljeno: 22.12.2014 09:47:25
Zadnja sprememba: 22.04.2024 11:24:45
“Na parceli, ki jo je kupil oče skupaj s kočo, je bil gozd. Večinoma smreka, nekaj bora in kakšna majhna breza, stisnjena med temnejša debla, in vse skupaj je raslo vse od rečnega obrežja, kjer je na borovec, ki je stal najdlje med okroglimi kamni in je skoraj visel nad vodo, nekdo pribil skrivnosten lesen križ. Gozd pa se je nadaljeval v krogu okoli dvorišča in koče in lope in travnatega hribčka zadaj in naprej proti ozki poti, kjer se je najina parcela končala. Ta pot je bila v resnici le s peskom posuta steza med smrekovimi debli, korenine so bile vsepovsod, in vodila je od reke po vzhodni strani in k lesenemu mostu, kjer je zavila proti “centru” ob trgovini in cerkvi.”
(str. 43)
