Zgodbe

Igralec, humorist, scenarist, pisatelj, učitelj in radijski urednik Zdenĕk Svĕrák je slovenskim bralcem znan po dveh slikanicah (Gospod Klobasnik in gospod Špila ter Očka, ta je bila pa res prima), odrasli bralci pa lahko od leta 2013 uživamo ob njegovi zbirki kratkih zgodb s preprostim naslovom Zgodbe. To je zbirka desetih zabavnih zgodb, kjer so protagonisti navadni ljudje, ki počnejo posebne stvari. Od drugih ljudi se razlikujejo po kakšni posebni navadi (npr. v zgodbi Přemku Baštyřu v spomin), nenavadnih sposobnostih (Ruslan in Ljudmila), usodno ljubeznijo (Ruševec), življenjskih zadregah (Vroča nedelja) … zgodbe se odvijajo v igralskem okolju (Gledalka, Snemalni dan), literarne osebe so igralec, gledalka, mehanik, voznik kamiona, fotograf, upokojeni voditelj televizijske glasbene oddaje … Pripovedovalec je največkrat prvoosebni, zgodbo pripoveduje eden od njenih protagonistov, v zgodbi Ruslan in Ljudmila je to kar pisatelj sam. Vse zgodbe so prepojene s humorjem, komičnimi nesporazumi; politično kritična ost, ki jo pri starejših čeških avtorjih nehote pričakujemo, je v groteskni preobleki prisotna le v zgodbi Ivanka in Lenin. Višek češke samoironije je v tej zbirki v zgodbi Vltava, za katero še najbolj velja ugotovitev, ki jo je v spremni besedi k Horničkovi knjigi Dobro skrita violina (na str. 6) zapisala prevajalka Helena Stubelj: ”Ker češki narod še danes veliko bere, večina današnjih Čehov pozna skoraj vse češke legende in zgodovino, tako, da pisatelji lahko omenjajo legende ali se kadar koli sklicujejo na zgodovinska dejstva.” Zanimivo je, da Svĕrák prav v zgodbi Vltava omenja Miroslava Hornička, ki ponudi še eno zanimivo razlago, kaj je hotel skladatelj povedati “s to končno glasbeno piko” skladbe Vltava. Knjiga, napisana z veliko posluha za drobne človeške zadrege, s polnim odrom zanimivih ljudi, njihovih prigod in tragikomičnih medosebnih razmerij. Zbirka zgodb, ob kateri je nemogoče ostati resen.