Wikileaks od znotraj : zakulisna dogajanja in razkol med avtorji najnevarnejše internetne strani

4,5

(2)

Žanr	spomini
Narodnost	nemška književnost
Kraj in leto izida	Mengeš, 2011
Založba	Ciceron
Ključne besede	Spomini
Prevod	Marija Helena Šinigoj

Število strani

245

8-9 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Poišči podobne knjige... Poišči druge knjige tega avtorja...

Lahkotna

Zahtevna

Knjiga je pričevanje, kako lahko največji zavezniki postanejo največji sovražniki. Takrat pride na vrsto pranje umazanega perila. Daniel Domscheit-Berg, nekoč desna roka ustanovitelja WikiLeaksa – Juliana Assangea, pranje oz. pisanje knjige sicer opravičuje drugače. Pravi, da je njihov spletni portal zagovarjal vpogled do zakulisja v karkoli in bi bilo neetično, če se to ne bi zgodilo tudi WikiLeaksu samemu. Daniel se je Assangeu pridružil že na začetku in dobršen del sta projekt peljala skorajda sama, čeprav sta javnosti dajala vtis, da za sistemom stojita množica strokovnjakov in brezhibna tehnična oprema. Resnica je bila torej ravno obratna in Daniela to na začetku ni motilo, saj težave spadajo k začetkom. Kasneje so ga neorganiziranost, slaba tehnična podpora, slabi varnostni ukrepi, pomanjkanje komunikacije v timu ter nejasna vizija od Juliana vedno bolj oddaljevali. Poročilo oz. Danielovi spomini so izredno berljivi in razburljivi, ves čas se prepletata nekakšen popis WikiLeaksovih akcij (od objav ameriških diplomatskih depeš, ozadja scientološkega gibanja, skrivnih pravilnikov univerzitetnih bratskih skupnosti ali afganistanski vojni dnevnikov) in portretiranje njunega odnosa oz. Assangea samega. Assange je izredno kompleksna osebnost, Daniel mu priznava določeno karizmatičnost, a spregovori tudi o njegovi samosvojosti, ki je spletena iz paranoje, nezdrave egocentričnosti ter osebnostnih lastosti, kot so lažnivost, spletkarstvo, nekakšna otroška domišljija, nezmožnost za timsko delo ali neodgovorno ravnanje z denarjem. Paranoja ga privede tako daleč, da ne prenese Danielove priljubljenosti v javnosti. Čeprav se Daniel ves čas umika in daje prostor Julianovemu egu, temu vendarle nikoli ni dovolj. Na koncu se spre skoraj s celotno ekipo in slavni portal v nekem trenutku ureja celo sedemnajstletnik. Dobro zastavljen projekt, ki je veliko obetal, se, kot je to navada med ljudmi, razbije na čereh osebnih interesov. Juliana obtožijo posilstva dveh Švedinj, Daniel pa najde dekle in ustanovi svoj portal OpenLeaks.

Prispeval(a): Ksenija Medved, Mestna knjižnica Grosuplje

Nič ni spravilo Juliana v hujšo jezo kot tisto, da je “Daniel Schmitt ustanovitelj WikiLeaksa”, kar je prebral v nekem članku. Neznansko se je bal, da bi mu nekdo odvzel čast ustanovitelja. Odkar se je WL uveljavil in so s tem prišli tudi denar, slava in ugled, je bilo zanj, ki si je vse to izmislil, zgradil in ubranil, še toliko bolj nesprejemljivo in nevzdržno, da bi moral to deliti z nekim pritepencem iz Wiesbadna. Občutek, da moje delo in zamisli niso dovolj cenjene, sem zelo dobro poznal, zato sem skušal razumeti tudi Julianove skrbi. Toda bolj ko sem o tem premišljeval, manj sem razumel.