Vija vaja ven

Žanrproblemski roman, psihološki roman
Narodnostslovenska književnost
Kraj in leto izidaMaribor, 2018
Založba
Ključne besede Samovrednotenje, Evropejci, Duhovno vodenje, Duhovnost, Indija, Samozavest
Število strani

160

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

5-6 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

"Tukaj sem nekaj zgrešila."

Kaj se zgodi, če si sodobno evropsko dekle, vajeno vseh vrst udobja, zamisli, da bi se posvetilo duhovnosti? In to ne takšni, ki bi ji morala biti po razumni logiki najbližja, temveč daljni, indijski. Prvoosebno pripovedovalko na začetku romana srečamo v velemestu New Delhi. Najbrž ni edina, ki si želi posvetitve v vero, za katero upa, da ji bo povrnila samozavest, potem ko doma ob nemirnem očetu ni zmogla preboleti materine smrti. Upanje pa se ji sesuva od trenutka do trenutka. Pod krinko ustrežljivosti jo domačini takoj ob prihodu olajšajo za skoraj vse, kar ima. Ko nazadnje le doseže eno izmed duhovnih središč, pa se njene sanje osupljivo razblinijo. Telefoni, spolni užitki, kakršni so se ji še hip pred tem zdeli povsem nemogoči … Kačji pik v nogo jo strezni do te mere, da pobegne nazaj domov, trdno prepričana, da lahko duhovno šolo vodi kar sama. A njen pobeg je poln preizkušenj in preobratov, usoda ji kar ne nakloni milosti. Dekle Vesta, kar je njeno duhovno ime, nazadnje okoli sebe le zbere nekaj podobno mislečih ljudi. Pri tem zna biti zelo avtoritativna in tudi pohlepna, saj svoje storitve kar mastno zaračunava. Dokler nekega bolehnega starčka, ki mu je več do sinove kot lastne sreče, ne spravi pod rušo. Njena duhovna šola je tako kratkega diha, toda Vesta še vedno ne dojame svojih zmot. Še zmeraj trdi, da je vsakomur, ki jo bo le poslušal, mogoče izskočiti, da bo postal čisto druga oseba. Ali, kot pravi sama “vija vaja ven”. Na realna tla jo bo, kot vse kaže, postavilo šele ponovno bivanje v Indiji. Roman je, kljub temu, da je prozni prvenec, pisan jezikovno vešče in berljivo. Fabula je napeta in nikakor ne dolgočasna. Cinični humor, ki prežema celoto, lahko utrne marsikakšen razmislek. Jedrt Lapuh Maležič, sicer priznana prevajalka, se je izkazala tudi kot romanopiska.

Glej tudi:

Še isto noč me je pretres pognal v večurni trans, v katerem sem se sporazumevala s svojimi duhovnimi vodniki, s tigrom, ki me je ves čas spremljal in varoval, z neutelešenim Maitrejo, si nabirala moči za naprej in odkrivala, kaj pomeni v posvetnem odkrivati sveto. Besed, s katerimi bi opisala bivanje v vmesnem prostoru med tuzemstvom in onostranstvom, ne premorem. Ves čas sem lebdela, s srebrno nitko pritrjena na zemljo in nebom, in ko sem se vrnila, sem vedela, da je za življenje na zemeljski ravni nadvse pomembno, da svojo zgodbo dobro vnovčim. Niti ni tako pomembno, kaj in kako živiš, temveč je bistvenega pomena, kako to razlagaš pred seboj in svetom. Zgodba. Tvoja zgodba je vse, kar premoreš, in če je ne znaš tolmačiti, ti ni pomoči. Zgodbo je treba unovčiti z vso pozornostjo, ki jo posameznik premore, sicer njegovo bivanje nima smisla. Če ti to uspe: vija vaja ven, si rešen tuzemskega blata in se otreseš primitivizma. Stopaš po svoji poti in vse okoli se ti podreja. In tako sem se odločila šofirati svoje življenje, svoje izkušnje, sebe na prvem mestu.

Str. 100 – 101

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Vija vaja ven.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 15
Komentarji: 0
Število ocen: 1
Želi prebrati: 1
Trenutno bere: 1
Je prebralo: 1

Dela avtorja