Bojevnica

Žanravtobiografski roman, družbeni roman
Narodnostknjiževnost ZDA
Kraj in leto izidaMaribor, 2009
Založba
Prevod Miriam Drev
Ključne besede Vraže, Družina, Duhovnost, Običaji, Kitajski izseljenci
Število strani

241

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

8-9 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Na Zlati gori človek in dve kulturi v njem

Roman Bojevnica, s podnaslovom Spomini na deklištvo med duhovi, je eno najbolj branih del še živečih, sodobnih ameriških pisateljic. S tematiko je razburkala zlasti študentsko sceno, kritiki so Bojevnico sprejeli z navdušenjem. Malo manj so bili do romana prizanesljivi v Ameriki živeči Kitajci, ki so avtorici očitali, da je delo feministično, da obravnava samo žensko plat življenja in da žensko kot tako poveličuje in ji pripisuje na eni strani vsemogočen vpliv v družinskem izročilu in da jo na drugi predstavlja kot žrtev družbe, kitajske seveda, kjer prevladujejo moška pravila. Bojevnica je razdeljena na pet poglavij, v vsakem od njih pa spremljamo zgodbo ene od žensk, ki živijo ali na Kitajskem ali na Zlati gori (tako so poimenovane ZDA). Le zadnje poglavje bi lahko bilo opredeljeno kot povsem avtobiografsko, v vseh drugih nas Kingstonova vodi skozi doživljanje realnega in duhovnega sveta kitajskih družin in posameznih žensk. V romanu je veliko tradicije, pomešane z vplivi ameriške družbe, veliko je ceremonij, ki jih zahodni človek težko pripusti v svojo notranjost, kar ga drži med dvema svetovoma, med resničnim in izmišljenim. Vsekakor pa nam je ob koncu jasno, kdo in kaj je kitajska ženska v ameriški kulturi, ne glede na to, ali se je še rodila na Kitajskem ali pa že v ZDA. Ohranjanje tradicije v deželi, ki ostaja na nek način še vedno tuja, vse bolj izginja, vnuki ne govorijo več kitajsko, kitajske vraže so jim čedalje bolj smešne. Privzgojena in na Kitajskem za ženske nujna sramežljivost, zadržanost, se umika svobodni volji, izražanju želja, doseganju notranje svobode, ki se širi navzven.

Glej tudi:

Nisem razumela besedice “jaz”. Kitajski “jaz” ima sedem potez s čopičem, sedem odtenkov. Kako ima lahko ameriški “jaz”, ki samozavestno nosi klobuk kot kitajski, samo tri poteze, od katerih je srednja tako ravna? Je ta pisatelj izpustil druge poteze vljudnosti na ljubo, podobno kot Kitajka zapiše svoje ime majceno in skrivljeno? Ne, ni bila vljudnost, “jaz” Američani pišejo z veliko začetnico, “ti” pa z malimi črkami. Zastrmela sem se v to srednjo črto in tako dolgo čakala, da se bo njeno črno središče razpustilo v čvrste poteze in pike, da sem jo pozabila izgovoriti. (str.181)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Bojevnica.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 13
Komentarji: 0
Število ocen: 3
Želi prebrati: 5
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 3

Morda vam bo všeč tudi