Sveta zemlja : kronika slovenskega rodu. [D. 1, Neznano ljudstvo se budi]

Žanrzgodovinski roman
Narodnostslovenska književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 1952
Založba
Ilustracije Slavko Pengov
Ključne besede Slovani, Staroverci
Število strani

543

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

18-19 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Po sledeh naših prednikov

Knjiga, ki bo gotovo všeč vsem ljubiteljem Finžgarjevega dela Pod svobodnim soncem. Nastala je kot protest proti nasilni nemško-italijansko-madžarski zasedbi slovenskega ozemlja: “Ni mi šlo toliko za ‘roman’ kolikor za poljuden prikaz tedanje stvarnosti, zlasti še za odnos novega, neznanega ljudstva do sosedov, pri čemer bi rad z življensko polnostjo spodbil tuje učenjaško podmeno o skrajni suženjski podrejenosti naših dedov in poudaril slovensko samozavest in svobodoljubnost, pri tem pa tudi zrelo resnobo ‘plemičev in vojščakov dela’ med barbarskimi tolovaji in civiliziranimi uživači. Rad bi osvetlil slovenski čut za skupnost, vprašanje sloge, kolektivnosti in vodništva kakor tudi gonilne sile, ki so dotlej nomadski narod nagnile k stalni naselitvi, da ni ugasnil kot Obri in drugi osvajači, temveč je bilo v njem zdravja in moči, da se je zlasti na zahodu obdržal skozi dolgih štirinajst stoletij domala na prvotni narodnostni meji.” (iz spremne besede) Knjiga naj bi bila prva od petih v seriji Sveta zemlja. Govori o naših prednikih, Slovenih, ki so takrat živeli še kot nomadi in se z drugimi ljudstvi (Rimljani, Obri, Langobardi) borili za svoj košček zemlje. Na čelu je junak Budigoj – kakor pravi njegovo ime – tisti, ki budi, prebuja … Čeprav je v ospredju predvsem bojevanje, je hkrati lepo prikazano tudi duhovno življenje in čaščenje starih bogov (glejte odlomek).

“Prisezite, bratje, da boste drug drugemu pomagali!” spet spregovori starosta.
“Prisezite, da bo vsakdo najprej mislil na druga, potem šele nase! Prisezite pri Svetovitu, ki vse vidi in čigar roka seže povsod! Prisežite pri Perunu, ki z gorečim drevesom orje nebo! Prisezite pri Svarogu in Velesu, ki množita črede in zrnje! Prisezite pri Ladi, ki plodi rod in daje ženam rodovitnost! Prisezite pri vsem, kar vam je svetega in kar ljubite, da ne boste odnehali prej, dokler ne bodo župani in starešine rekli, da je boj končan!/…/
Starosta Ljubej se obrne k žrtveniku, kjer rahel dim še priča o daritvi. Ljudi prevzame svet strah. Začutijo, da se nevidni bogovi sklanjajo nadnje in poslušajo njihovo sveto prisego.
“Silni bogovi,” ponavlja sleherni za starosto in čuti navzočnost bogov, “vi ste mi za pričo, da ne bom prelomil zapovedi svojih starešin. A če bi jih prelomil, naj mi odmre roka in noga, naj mi usahne jezik in se posuši srce! Naj ne pridem k svojim očetom v nav, naj se kakor volkodlak potikam po svetu, dokler ne bo popravljen moj greh! Bogovi, pomagajte mi, da bom izpolnil sveto prisego in jo varoval do konca svojih dni!” (str. 114)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Sveta zemlja : kronika slovenskega rodu. [D. 1, Neznano ljudstvo se budi].

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 9
Komentarji: 0
Število ocen: 1
Želi prebrati: 0
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 1