Rožnate zgodbe iz neheteronormativne zgodovine : (za mladino)

Žanrpoljudnoznanstvena knjiga
Narodnostslovenska književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2020
Založba
Ključne besede Slovenija, Spolna identiteta, Lgbtqia+, Zgodovina
Število strani

115

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

3-4 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Lahkotna
Zahtevna

Brane Mozetič je večkrat nagrajeni pesnik, pisatelj, prevajalec, avtor slikanic in LGBT aktivist, pa tudi urednik zbirke Lambda, v kateri je izšla pričujoča knjiga. Z njo želi predstaviti, kako so v različnih zgodovinskih obdobjih, od starih kultur do danes, gledali na prakse in osebe, ki ne sodijo v heteroseksualnost kot družbeno normo. Poleg zahodnih kultur se dotakne tudi drugih delov sveta, eno celo poglavje je namenjeno islamski kulturi. Avtor sam poudari, da ne gre za zgodovinski pregled, temveč posamezne zgodbe, ki so zaradi prevlade moških in monoteističnih religij dolgo ostajale skrite. Iz slovenskega prostora opiše primer sojenja homoseksualnima moškima v 18. stoletju in življenje pesnice Ade Škerl s partnerico Sonjo Plaskan, ki je bila kljub petdesetim letom skupnega življenja javno predstavljena šele deset let po pesničini smrti. Najbolj živo pa je zadnje poglavje o Mozetičevi osebni izkušnji s homofobijo, ki je bila povod za prvo Parado ponosa v Ljubljani. Zgodbe poudarijo še ilustracije Ane Lucije Šarić ter neposredni citati iz literature, dnevniških zapisov in drugih virov. Knjiga, ki mladim prikaže drugačen pogled na zgodovino, zanimiva pa bo tudi odraslim. Rožnate zgodbe so uvrstili v katalog bele vrane (White Ravens) 2021, izbor kakovostne otroške in mladinske literature iz vsega sveta, ki ga izdaja Mednarodna mladinska knjižnica (Internationalen Jugendbibliothek) iz Münchna.

Če ne drugega, to starodavno preoblačenje akterjev v nasprotni spol lahko govori o tem, da stari Slovani homofobije niso poznali. Ta je prihajala s krščanstvom in pa s tujci oziroma z višjim slojem. Navadno kmečko prebivalstvo je še stoletja živelo precej razpuščeno seksualno življenje, ki sta ga cerkvena in posvetna oblast skušali brzdati. Naj k naštetim vprašanjem dodamo še jezikovno posebnost, ki se jo najde predvsem v bohinjskem kotu, kjer dekleta in žene govorijo na fanta oziroma na moškega. Prave razlage tega fenomena jezikoslovci še niso podali. (str. 80-81)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Rožnate zgodbe iz neheteronormativne zgodovine : (za mladino).

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 6
Komentarji: 0
Število ocen: 1
Želi prebrati: 0
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 0

Dela avtorja