Rdeča knjiga ločitve
Žanr | avtobiografski roman, družbenokritični roman, razvojni roman |
Narodnost | finska literatura |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2009 |
Založba | Škuc |
Prevod |
Julija Potrč Šavli |
Ključne besede | avtofikcija, Bertold Brecht, Finska, Gledališke predstave, Helsinki, Homoseksualnost, Matere in hčere, Osebnostni razvoj, Partnerski odnosi |
Spomin se vrne v raztrganih kosmih.
Avtobiografsko zasnovan roman, v katerem se sodobna finska pisateljica, rojena leta 1949, s kratkimi fragmentarnimi zapisi ozira v preteklost. Iz časovno razbitih odlomkov se postopoma razgrinja podoba dvajsetletne študentke dramaturgije in igralstva na akademiji v Helsinkih. Protagonistka je tesno vpeta v revolucionarno vrenje na univerzi. Mladi so kritični do obstoječega kapitalizma, a njihov aktivizem je omejen na posedanje po kavarnah, razgrajanje po predavalnicah in na propadle poskuse angažiranih predstav študentskega gledališča. Iz nekritičnega levičarstva, naklonjenega modelu vzhodnoevropskega socializma, se avtorica trideset let pozneje pošteno ponorčuje. Ravno tako se je petdesetletna sposobna s proučujoče razdalje ozirati na takrat tako boleča čustvena izdajstva nezanesljivih in muhastih partnerk, na materino zavračanje njene spolne usmerjenosti in svoje nenehno hrepenenje po odnosu, ki ji bo dajal varno zatočišče. Homoseksualnost je bila na Finskem do začetka sedemdesetih let prejšnjega stoletja preganjana kot kaznivo dejanje, zato se je družabno življenje lezbijk in gejev v Helsinkih odvijalo v skrivnih podzemnih barih. V teh obremenjujočih okoliščinah je Pirkko Saisio v iskanju lastne identitete in potrditve izoblikovala pisateljski poklic, s pisanjem je presegla razpoloženja brezvoljnosti in samopomilovanja.
Delo je izšlo leta 2003 in je bilo takrat nagrajeno z nagrado Finlandia za najboljši roman leta. Zanimivo eksperimentalno pisanje, ki ga je dobro prebrati vsaj dvakrat.
Objavljeno: 25.09.2024 11:27:43
Zadnja sprememba: 26.09.2024 12:13:58
Toda zdaj pride pomoči potrebnim vrata odpret iz knjig poznani možakar z lasmi na čelu, širokim nasmehom, ovit v gost cigraretni dim – Bertold Brecht.
In Bert Brecht ji strogo (a še vedno s širokim predrznim nasmehom na obrazu) veli vstati, vzeti svojo posteljo in hoditi, prenehati se smiliti sami sebi.
Bert ji veli, naj dela opažanja o tem, kat vidi, neprestano in neutrudno. Bert ji svetuje, naj s sabo nosi majhno beležko in si v njo zapisuje tisto kar vidi.
Bert jo posvari pred brezvoljnostjo in samopomilovanjem.
(str. 205)
Citati
(0)Kritike
(0)- Finlandia (2003)