Poslušaj moj glas

Žanrbiografski roman
Narodnostitalijanska književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2008
Založba
Prevod Maja Gal Štromar
Ključne besede Smrt, Identiteta, Družinski odnosi, Očetje in hčere, Matere in hčere
Število strani

188

Čas branja

Opozorjeni smo bili, da se čas branja razlikuje tudi glede na zvrst ali žanr knjige. Sklep: trenutno informativno obvestilo naj se dopolnjeno glasi: To je le ocena.

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

6-7 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Bolečina je tisto močvirje, po katerem moram naprej.

Mlada Marta se vrne iz Amerike domov v Trst, kjer jo čaka postarana babica Olga, ki je Marti v otroštvu nadomeščala mamo Illario. Marta odkriva boleče skrivnosti svojih korenin in spoznava samo sebe. Roman je razdeljen na tri dele: v prvem podoživljamo konflikten odnos babice in vnukinje ter babičino bolezen, v drugem delu skupaj z Marto skozi pisma, fotografije in dnevnike pokojne mame spoznavamo mlado Illarijo, odkrijemo, kdo je Martin oče in spremljamo Marto pri njenem približevanju očetu. V tretjem delu Marta obišče svojega edinega živečega sorodnika v Izraelu, babičinega bratranca Gionata, se približa svojim židovskim koreninam in ob številnih eksistencialnih vprašanjih duhovno dozoreva.
Roman je nadaljevanje uspešnice Pojdi, kamor te vodi srce. Marta iz romana Poslušaj moj glas je prav tista upornica, ki v filmu Pojdi, kamor te vodi srce ob zgražanju babice Olge pometa listje v tržaški burji. Literarne osebe Susanne Tamaro pogosto počnejo prav to: pometajo listje v burji – sestavljajo koščke svojega življenja, kljub pogubnim viharjem in prazninam, ki jih nosijo v sebi. Susanne Tamaro ne beremo samo zaradi zgodbe, pač pa zaradi posebnega »tamarovskega« umetniškega sveta mamljivo bogatih metafor ter močnih simbolov in ganljive atmosfere otipljive lirične tesnobe. Njeno pisanje je kot močno pekoča pijača, ki je ni mogoče izpiti na dušek. Ker boli. Ključna beseda njenega sveta je bolečina. Postrežena na zlatem pladnju spretnega pisanja. Tudi tokrat.

Glej tudi:

“Lepo bi bilo, ko bi te lahko objel, mala tiktakajoča bomba, ki si se pojavila kot presenečenje (a tudi prepozno), da bi raznesla moje življenje; četudi ti s tem ne morem povrniti ničesar, sem te hotel močno stisniti v velik zadnji objem, v objem, ki bi v sebi nosil vse objeme, ki ti jih nisem nikoli dal: tistega, ko si se rodila in ko si bila še majhna, in vse tiste, ko si odraščala, in tiste, ki jih boš potrebovala, ko mene ne bo več. Odpusti omejenosti topoglavega starca, ki te je spravil na svet.” (str. 179)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Poslušaj moj glas.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 49
Komentarji: 0
Število ocen: 3
Želi prebrati: 1
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 2

Morda vam bo všeč tudi