Houwelandtovi

Jorge Houwelandt je na videz krepak starec tik pred svojim osemdesetim letom starosti. Z ženo že vrsto let živi v Španiji, medtem ko je skrbništvo nad posestvom v Nemčiji prepustil svojemu najstarejšemu sinu. Žena bi mu rada ob njegovem jubileju priredila družinsko praznovanje, kar pa njemu samemu nikakor ni všeč. Žena kljub temu vztraja, saj upa, da bo ob praznovanju spet zaživel tudi sinov razpadli zakon. Vrhunec naj bi bil rojstnodnevni govor, za katerega zadolži prav sina Thomasa. V prepletu pripovedi štirih članov družine skozi oči tretjeosebnega pripovedovalca spoznavamo, kakšni so pravzaprav njihovi medsebojni odnosi. Celoto namreč prežema en in edini pojem – bolečina. Vsak izmed četverice se z njo spopada po svoje, pa naj gre za telesno ali še bolj duševno bolečino. Bolečino, ki si jo osebe zadajajo same sebi ali bolečino, ki jo zaradi muhavosti in čudnih kompleksov zadajajo druga drugi. Roman je prava antologija različic bolečine, ki pa ne delujejo prav nič odbijajoče. Nasprotno: so nežen in razumevajoč zagovor dejanj posameznika, četudi se na prvi pogled zdijo vredne obsodbe.