skok na glavno vebino izjava o dostopnosti

Popolni dnevi

Žanrdružbeni roman, ljubezenski roman
Narodnostliteratura ZDA
Kraj in leto izidaLjubljana, 2025
Založba
Zbirka Žametna Beletrina
Prevod Eva Žerjav
Ilustracije Hanna Juta Kozar
Ključne besede Hrepenenje, Italija, Ljubezen, Ljubezenski partnerji, Obala, Potovanje v času
Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Pretresljiva
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

»Življenje je začasno, ljubezen pa ni.«

André Aciman, avtor uspešnice Pokliči me po svojem imenu, ki ji je sledilo nadaljevanje Najdi me, se tokrat predstavlja s kratkim romanom Popolni dnevi, ki očara s slogovno izbrušeno pisavo kot z globino intimne pripovedi o večni ljubezni. Umeščen je v brezskrbni in ležerni čas poletja, v hotel na slikoviti italijanski Amalfijski obali. Prične se, ko k skupini prijateljev prisede skrivnostni tujec, ki je z elegantno pojavo že prej vzbudil njihovo zanimanje. Pripoveduje jim o sebi, svoji navezanosti na ta kraj, kamor prihaja že od otroštva. Prevzame jih s svojo zdravilno močjo dotika, s katero lahko odpravi bolečino, nato še s hipnotično močjo besed, ko odgrne čudežno sposobnost uvida zelo daleč v preteklost, tudi v pretekla življenja. O njih samih razkriva stvari, o katerih niso ničesar vedeli, ali pa so jih že zdavnaj pozabili. Popelje jih na »žalosti polne poljane« in s tem prebudi obžalovanja, spomine na nesrečne ali zatajene ljubezni ter tudi upanje, saj se zdi ta večer kot sen kresne noči: »Prostori se odpirajo, napake se popravljajo, usode se odmotavajo in vse se lahko uredi.« Kar se sprva zdi kot naključno srečanje, se izkaže kot premišljen korak usode, ko se znova prekrižajo poti nekoč ločenih ljubimcev.

 

Spustila sta se po ozkem pasu zemlje, ki je zarezal globoko v zaliv, potem pa zavil proti notranjosti, da je nastal skoraj polkrog, zaradi česar tega dela obale ni dosegel niti najmanjši val. Nikjer ni bilo ne duha ne sluha o civilizaciji, kot da se ne Grki ne Rimljani in tudi ne prvotni prebivalci niso dotaknili tega koščka zemlje, kjer so bile celo stare oljke, ki drugod na italijanskem polotoku rastejo v falangi, divje raztresene in pozabljene od ljudi. Slišati je bilo samo neutrudni zbor škržatov in gruljenje grlic. To je bil najmirnejši kraj na zemlji. Pod lenobnim poznopopoldanskim soncem je bil spokojen in jasen kot prelepe temne oči, ki nikdar niso točile solza.

(str. 61)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Popolni dnevi.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 466
Komentarji: 0
Število ocen: 1
Želi prebrati: 3
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 1

Dela avtorja