Ljubezenska pisma z Montmartra

Žanrljubezenski roman
Narodnostfrancoska literatura
Kraj in leto izidaTržič, 2019
Založba
Prevod Mateja Malnar Štembal
Ključne besede Ljubezen, Pisma, Žalovanje
Število strani

244

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

8-9 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

"Ljubica moja, ah, pridi, da te bom spet imel kakor nekoč v maju."

Priljubljeni francoski avtor nas tudi v svojem najnovejšem romanu popelje v Pariz, francosko prestolnico romantike in ljubezni. Le da je tokrat glavni dogajalni prostor nekoliko nenavaden. Dobršen del zgodbe se namreč odvija na slavnem pokopališču v Montmartru. Tam so ob številnih znanih umetnikih pokopani tudi drugi, manj znani, a za svoje drage nič kaj nepomembni in še kako ljubljeni posamezniki. Na Montmartru tako počiva tudi mnogo prezgodaj preminula Hélène, nekoč vedno optimistična in nasmejana rdečelaska. Najpogostejši obiskovalec Hélèninega groba je njen mož, pisec romantičnih komedij v poznih tridesetih, ki je tudi pripovedovalec zgodbe. Da bi lažje prebolel izgubo žene, ji na njeno željo, izraženo pred smrtjo, piše pisma. In ko piše, je spet ves njen in ona vsa njegova. Čeprav je fizično odsotna, je tam, še vedno z njim. Pismo za pismom polaga v skrivni predal njenega nagrobnika. Bo Julienu, užaloščenemu vdovcu in očetu petletnega Arthurja, uspelo preboleti ženino smrt? Ponovno najti svojo srečo? Morda doživeti celo novo ljubezen?
Roman je opomin vsem nam, da je potrebno izkoristiti in izživeti prav vsako minuto, ki nam je namenjena. Hkrati nas zgodba opominja, da je ljubezen potrebno vedno znova izkazovati in nikoli obupati nad njo. Le ona, ljubezen namreč, se dotakne prav vsakega sveta. Če le dobi priložnost.

“Prej, ko se me smrt še ni tako zelo dotaknila, sem tudi sam včasih hodil po grobovih, si ogledoval napise in si predstavljal usode med obema datumoma, ki sta omejevala življenje. Nekje je ležal otrok, ki se ni mogel nikoli zaljubiti, tam moški, ki je ženi sledil v grob le tri mesece za njo. To si bile zgodbe, ki so se me sicer za trenutek dotaknile in ob katerih sem se zamislil, vendar sem jih pustil za sabo, takoj ko sem spet stopil v barvito življenje.” (Str. 94)

Citati

(3)

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 123
Komentarji: 0
Število ocen: 4
Želi prebrati: 5
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 10

Morda vam bo všeč tudi