Pod gladino

3,9
(16)
Žanrkriminalni roman, psihološki roman
Narodnostangleška književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2017
Založba
Ključne besede Umori, Raziskovanje, Skrivnost
Prevod Danica Križman
Število strani

422

Čas branja

To je le ocena. Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in navad.

Pomembno je vedeti, da je branje osebna izkušnja in da je prav, da si vzamete toliko časa, kot je potrebno, da knjigo popolnoma vsrkate in jo cenite. Veselo branje.

14-15 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Nekatere so šle v vodo zlepa, nekatere ne…

V Beckfordu, malem, na videz mirnem mestu je tolmun, v katerem je izgubilo življenje že kar nekaj deklet in žena. V zgodovini so vanj metali domnevne čarovnice, v sedanjem času pa razburkata duhove dve zaporedni smrti. Najprej utone srednješolka Kate, kmalu za njo pa enaka usoda doleti pisateljico in fotografinjo Nell Abott. Skupna točka obeh je Lena, Katina najboljša prijateljica in Nellina hči. Za Leno pride skrbet odtujena teta Jules, s katero je skušala tik pred smrtjo Nell ponovno navezati stik. Zgodbo nam pripoveduje kar enajst različnih pripovedovalcev in skoraj prav toliko je osumljencev. Onkraj groba svojo plat zgodbe pripoveduje tudi utopljena Nell, saj je pred smrtjo raziskovala lokalno zgodovino in pisala knjigo o Tolmunu pogubljenih. Izpod gladine prihajajo na plan mračne skrivnosti, v katerih spoznamo, da pravzaprav nihče ni brez greha.

Glej tudi:

“Hoja po dežju me bo morda streznila. Ko sem stopil iz avta, sem proti svoji volji pogledal, ali je res kdo zadaj. V trenutku sem bil do kože moker in slep od dežja. Spet se je slepeče zabliskalo in zagledal sem Julijo, kako vsa premočena upehano hiti proti mostu. Zlezel sem nazaj v avto in ji pobliskal z lučmi. Ustavila se je. Ko sem ji še enkrat posvetil, se je neodločno približala. Ustavila se je nekaj metrov stran. Spustil sem šipo in jo poklical.
Skočila je v avto. Še zmeraj je bila v obleki s pogreba, ki se ji je zdaj lepila na drobno telo. Vendar se je medtem nekje preobula, skozi luknjo na kolenu je sijala bela koža. Osupnil sem, kajti do zdaj sem jo zmeraj videl zakrito od nog do glave, v dolgih rokavih, do vratu zapeto, nedosegljivo.”
(str. 140)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Pod gladino.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 15
Komentarji: 0
Število ocen: 16
Želi prebrati: 14
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 36

Morda vam bo všeč tudi

Dela avtorja