Nevidna ženska in druge zgodbe
Žanr | realistični roman |
Narodnost | hrvaška književnost |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2023 |
Založba | Beletrina |
Ključne besede | Staranje |
Prevod | Mateja Komel Snoj |
Ali obstaja trenutek, ko lahko rečeš - zdaj sem pa star?
Hrvaška pisateljica Slavenka Drakulić piše boleče knjige. Vsaka od njih se te dotakne na mestu, katerega se prej sploh nisi zavedal. In ta dotik boli. Obenem te zdrami, da svet vidiš in začutiš na nov, še bolj empatičen način.
V tej knjigi govori o starosti. O tem, da sčasoma postaneš neviden za okolico, da počasi izginjaš. Neusmiljeno obračunava s svojim življenjem, s starši, s partnerjem, s smrtjo, s samo sabo … z življenjem nasploh. Podira tako zelo opevan mit o večni mladosti, lepoti in zdravju. V intimnih izpovedih se dotakne neolepšane resnice staranja in bolečine ob tem, da ne zmoreš več obvladovati niti svojega telesa, kaj šele reakcij (ali NE-reakcij) okolice na tebe, starajočo osebo.
Ni ga več mogla gledati, kako stoji tam kot zapuščen otrok in si ne upa potipati blaga, kaj šele prositi za ustrezno velikost. Čutila je, da so ji v oči privrele solze in ji zameglile pogled. Poznala je ta občutek, zlasti v trgovini z obleko. Kolikokrat se je tudi sama znašla pred mlado prodajalko, ki ni dvignila pogleda od mobilnega telefona niti se ji ni zdelo vredno, da bi ji namenila eno samo besedo. Takoj se je obrnila in odšla iz trgovine, tako kot bo verjetno storil tudi on. (str. 70)