Agata Tomažič , Tamara Langus , Teja Kleč

Ne sprašujte za pot : blodnik po Istri

4,0

(3)

Žanr	potopis
Narodnost	slovenska književnost
Kraj in leto izida	Ljubljana, 2019
Založba	Društvo za dolgovezenje
Ključne besede	Humor, Istra, Nostalgija

Število strani

237

7-8 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Poišči podobne knjige... Poišči druge knjige tega avtorja...

Lahkotna

Zahtevna

Tri ženske na poti po Istri - zgodi se lahko vse.

Kaj se skuha, ko se tri ženske odpravijo na pot? Nič posebnega. Ali pač? Nikdar ne bi izvedeli, če ne bi omenjene tri gospe vsega skupaj dokumentirale v pričujoči knjigi, ki bi jo težko označili z eno samo besedo. Vodnik to vsekakor ni, klasičen potopis prav tako ne. Še najbolje bi jo opisali, če rečemo, da gre za nekakšno blodnjavo mešanico besedil, ki jim je skupen trud, da bi čim bolj nazorno opisale svoje potepanje po Istri, vse skupaj pa je začinjeno še z obilico humorja.

V knjigi pravzaprav najdemo vse. Popotnice so svojo pot po celotni Istri opisale v obliki nostalgičnih sanjarjenj, kviza, intervjuja, zbirke napotkov za popotnike, pogovora dveh počitniških prikolic, (samo)ironičnih razmišljanj … Obdelale so celotno ozemlje Istre, niso se omejevale samo s turističnimi biseri ali »biseri«. In kljub temu, da že naslov vsebuje svarilo, si ne boste mogli kaj, da ne bi knjige vzeli v roke in šli z njo na pot po sledeh avtoric.

Glej tudi:

Blodnik po Istri

Prispeval(a): Metoda Jereb, Mestna knjižnica in čitalnica Idrija

“Hotel je resnici na ljubo v precej pomilovanja vrednem stanju. Kuga obnove, za katero smo se tako bali, da je že uničila žlahtne socialistične čare, tu ni bila smrtonosna. Ali pa so se prenove lotili premišljeno in s posluhom za minule čase. Najnovejši in morebiti tudi najdražji artikel so lučke na nočnih omaricah – Ikea, za en evro. Vse ostalo premore starinsko patino in je vredno ogleda samo po sebi, od kamnitega vodometa v enem od prostorov poleg hotelskega lobija do reliefa Istre na steni poleg dvigala. In kletka dvigala je okrašena z neke vrste fototapeto! Čudovitih stvari in prizorov je toliko, da bi, če bi jih hoteli popisati, lahko zavzeli celo knjigo. A bolje je, da si jih pridete ogledat na lastne oči. Nepozaben je tudi zunanji bazen pod skalo, ki je s primernimi filtri videti, kot bi ga izrezali iz kakšnega filma Wesa Andersona.” (str. 132)