Narobe : [šola narobe sveta]

Žanresej
Narodnosturugvajska literatura
Kraj in leto izidaLjubljana, 2011
Založba
Prevod Gašper Kralj
Tina Malič
Ilustracije José Guadalupe Posada
Ključne besede Analize, Kritično mišljenje, Latinoameričani, Mediji, Revščina, Socialna izključenost, Svetovna politika, Svetovna zgodovina, Svetovno gospodarstvo, Zgodovina
Število strani

300

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

10-10 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Lahkotna
Zahtevna

Razkrinkanje sveta, kakršen se nam kaže danes

Urugvajski pisatelj Eduardo H. Galeano, avtor odličnih in izvirnih del Odprte žile Latinske Amerike, Otroci dni in Knjiga objemov, v pričujočem delu kritično pretresa sodobni kapitalizem, globalizacijo, brezposelnost in revščino grozljivih razsežnosti, izkoriščanje delavcev, ki so bolj sodobni sužnji, zmanjševanje delavskih pravic, laži, ki jih razširjajo mediji, politične spletke in prevare, onesnaževanje narave, propadanje vrednot, kot so poštenost, solidarnost, pravičnost. Razkrinka, kako politiki in ekonomisti ob pomoči medijev na besedni ravni prikrivajo stanje sveta in ponudi recept: vse njihove besede je potrebno prebrati narobe. Tako v sodobnem slovarju neoliberalizma besedno zvezo “svetovna ekonomija” raje razumimo kot “organizirani kriminal”, “industrijski napredek” je sinonim za “ekološko onesnaževanje”, “globalizacija” je v bistvu “imperializem”, “tržno gospodarstvo” je v resnici “kapitalizem”, “materialno ogroženi” so milijoni revežev na robu preživetja, “fleksibilizacija delovnega trga” pa pomeni, da vas šef lahko kadarkoli odpusti.
Pisatelja, ki povezuje zgodovino, raziskovalno novinarstvo, leposlovje in politične analize, odlikuje pronicljivost, sočutje in tudi smisel za humor (trpek seveda).

Nikdar še ni bolj držal stari pregovor, ki pravi: Prebrisani živi od bedaka, bedak pa od svojega dela. Po drugi strani pa nihče več ne govori delaj, in uspelo ti bo, ker mu nihče ne bi verjel.
Pravica do dela se spreminja v pravico, da delaš za toliko, kolikor ti hočejo plačati, in v razmerah, ki ti jih hočejo vsiliti. Delo je najbolj nekoristna razvada. Na svetu ni cenejšega blaga, kot je delovna sila. Medtem ko mezde padajo in se delavniki podaljšujejo, trg dela izloča ljudi. Vzemi ali pusti, vrsta je dolga. (str. 127)

Bil je čarovnik na harfi. Na kolumbijskih ravnicah brez njega ni bilo prave zabave. Da bi bila zabava zabava, je moral biti tam Mesé Figueredo s svojimi plešočimi prsti, ki so vedrili vzdušje in razvnemali noge.
Neke noči, na neki zakotni poti, so ga napadli tatovi. Mesé Figueredo je bil na poti na svatbo, sedel je na muli, na eni je bil on, na drugi harfa, ko so ga naskočili razbojniki in ga zmleli z udarci. Naslednjega dne ga je nekdo našel. Bolj mrtev kot živ je ležal na poti, same cape, umazane od blata in krvi, so ga bile. In takrat je ta človeška razvalina z ostanki glasu rekla:
“Vzeli so muli.”
In je rekla:
“Vzeli so harfo.”
In zajela sapo in se zasmejala:
“Niso pa vzeli glasbe.” (str. 260)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Narobe : [šola narobe sveta].

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 60
Komentarji: 0
Število ocen: 1
Želi prebrati: 3
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 2

Morda vam bo všeč tudi

Dela avtorja