Električne ribe

Žanrdružbeni roman, mladinski roman
Narodnostnemška literatura
Kraj in leto izidaLjubljana, 2022
Založba
Zbirka Zvezdogled
Prevod Alexandra Natalie Zaleznik
Ključne besede Irska, Morje, Nemčija, Revščina, Žalost
Število strani

176

Čas branja

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

5-6 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Vesela
Žalostna
Zabavna
Resna
Prijetna
Stresna
Predvidljiva
Nepredvidljiva
Domišljijska
Prizemljena
Čudovita
Neokusna
Nenasilna
Nasilna
Optimistična
Črnogleda
Neerotična
Erotična
Običajna
Neobičajna
Lahkotna
Zahtevna
Poglej vse

Izjemno nežen mladinski roman odlikuje čudovit jezik, pa tudi rahločutno ubesedena zgodba o domotožju.
Emma je srednja od treh otrok v mešanem zakonu Nemke in Irca. Ko se mama opogumi in z otroki vred zapusti moža alkoholika ter se vrne v domačo vas, se hkrati konča njeno in začne domotožje njenih otrok. Vsak ga izraža na svoj način; najstarejši Dara se dela, da mu je vseeno, najmlajša Aoife preneha govoriti in se s svetom sporazumeva le preko popisanih listkov, Emma pa na videz sprijaznjena s situacijo igra vlogo posrednika med posamezniki v svojem življenju in sanjari, kako bo pobegnila nazaj domov. Pri tem ji pomaga sošolec Levin, ki deluje umirjen, odrasel in brezbrižen, vendar skriva še mnogo večjo skrb od Emmine.
Roman je prejel tri nemške nagrade za mladinsko literaturo, med drugim nagrado Friedrich-Gerstäcker, ki jo podeljujejo za razmišljanja o vrednotah strpnosti in svetovljanstva v soočenju z drugimi tradicijami, verami, rasami.
Čeprav se nam od daleč morebiti zdi, da sta si Irska in Nemčija preblizu za večje kulturne razlike, roman pokaže moč vpliva sprememb na otroke. Kakšna je šele bolečina otrok, za katere se celo nam, od daleč, zdi, da so prišli v drugačno okolje?

“Ne vem, kakšno je Aoifino domotožje zdaj. Zdi se, da je še vedno ogočena nad tem, da jo je mama iztrgala iz njenega življenja in jo posadila v novo življenje kot nemočno rastlino. Včasih še joče, toda brez glasu, to obvlada kot svetovna prvakinja. Vsakič znova si pozabi z obraza obrisati solze, žalost je zjutraj prilepljena na njena lica in se svetlika tako močno, da v njej odsevata sonce in ves dan, ki je pred njo in ga mora moja sestrica še nekako prestati.” (str. 109)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Električne ribe.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(1)
  • Med branjem sem pogosto razmišljala, kako pomembno je za otroke, da se straši in stari starši z njimi zares pogovarjajo, jim razložijo dogodke in jim stojijo ob strani. Bi jim bilo, po mojem mnenju, tako lažje. Ne pa da te mlade duše same iščejo rešitve. Knjiga, ki pusti vtis.
    Všeč mi je tudi, ker tekst vsebuje neprevedene tuje besede in besedne zveze, to doda zgodbi drugačno vzdušje, bolj pristno. Škoda le, da prevodi niso nanizani spodaj, ampak na koncu.

Napiši komentar

Ogledi: 175
Komentarji: 1
Število ocen: 2
Želi prebrati: 1
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 3

Morda vam bo všeč tudi

Dela avtorja