Cesar

0,0

(0)

Žanr	življenjepis / biografija
Narodnost	poljska književnost
Kraj in leto izida	Ljubljana, 1999
Založba	Cankarjeva založba
Ključne besede	Zgodovina, človeški značaji, Etiopija, Haile selassie, Cesarji, zgodbe

Število strani

217

7-8 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Poišči podobne knjige... Poišči druge knjige tega avtorja...

Lahkotna

Zahtevna

Haile Selassie v očeh svojih služabnikov

Haile Selassie je bil zadnji etiopski cesar. Nadel si je cel kup nazivov, kot kralj kraljev, božji izbranec, prevzvišeni, dobrotljivi… Vladal je med 1930 in 1974, ko so ga odstavili. Z njim se je v Etiopiji končalo tri tisočletno obdobje cesarstva. Je osebnost, ki še danes buri duhove in zbuja zanimanje, ne samo v znanstvenih krogih. Že v njegovem času so nanj gledali različno – doma drugače kot v tujini.
Poljski novinar Ryszard Kapuscinski je v Etiopijo odpotoval v šestdesetih letih. Poiskal je cesarjeve najožje sodelavce in služabnike in zbral zgodbe, ki so jih pripovedovali o njem. Izvemo, kako je vladal in zakaj so ga odstavili. Ta bogati cesar je živel v nepredstavljivem razkošju, medtem ko je bilo njegovo ljudstvo obsojeno na revščino, stradanje in zaostalost. Za praznike je ljudstvu metal kovance, medtem ko je sam živel zelo razsipno, poleg tega je veliko potoval po Etiopiji in v tujino. Skozi osebne pripovedi spoznamo njegov značaj, na primer molčečnost, izjemen spomin, strateški um, taktičnost, pronicljivost, nezaupljivost do sodelavcev. Kar niti ni tako čudno, saj je bil dvor poln spletkarjev, priliznjencev in grabežljivcev, ki so po eni strani živeli v strahu, da bi se znašli v cesarjevi nemilosti, po drugi pa niso hoteli izgubiti bogastva, blagostanja, časti, privilegijev, moči in oblasti. Če še niste vedeli, tudi v etiopskem cesarstvu so, tako kot v ruskem, poznali ti. Potemkinove vasi… Prikazati blišč in skriti bedo… Knjiga je vredna branja, zaradi opisanih dogodkov in značajev pa lahko vlečemo tudi vzporednice z razmerami v različnih družbenih in poklicnih okoljih današnjega časa. Slog pripovedi je rahlo porogljiv in posmehljiv, razkošen in gostobeseden. Tako zaobjema zgodovinsko obdobje, vzhodnjaško miselnost in grotesknost oseb in dogodkov. Odličen prevod Nika Ježa.

Prispeval(a): Špela Pahor, Mestna knjižnica Izola

“Gospod Kapučicki, si lahko predstavljate, kaj pomeni denar v revni deželi? Denar v revni deželi in denar v bogati sta dve različni stvari! Denar v bogati deželi je vrednostni papir, za katerega na trgu kupujete blago. Tam ste preprosto kupec, celo milijonar je samo kupovalec. Lahko si kupuje več, a ostal bo samo kupovalec in samo to. Kaj pa v revni deželi? Tam je denar odličnost, blišč, omamnost, z večnimi cvetovi posuta živa meja, s katero se ogradite od vsega. Čez to živo mejo ne boste videli plazeče se revščine, ne boste čutili smradu bede, ne boste slišali glasov, prihajajočih iz človeškega dna. Hkrati pa veste, da vse to obstaja in vaša živa meja vas navdaja s ponosom. Imate denar, to pomeni, da imate krila. Rajska ptica ste, ki zbuja splošno občudovanje. Si lahko predstavljate, da bi se v Holandiji zbrala množica ljudi, da bi videla bogatega Holandca? Ali na Švedskem ali v Avstraliji? Pri nas pa – da. Če se pri nas pojavi knez, ljudje pritečejo skupaj, da bi ga videli. Pridrveli bodo gledat milijonarja in potem bodo še dolgo hodili in govorili – videl sem milijonarja. Denar vam lastno deželo spremeni v eksotično pokrajino. Vsemu se začnete čuditi – temu, kako ljudje živijo, kakšne so njihove skrbi in rekli boste: Ne, saj to ni mogoče. Vse pogosteje boste ponavljali: Ne, saj ni mogoče. Pripadali boste že neki drugi civilizaciji, saj veste za tisti zakon kulture – da se dve civilizaciji nikoli ne moreta dobro poznati in se razumeti. Postali boste gluhi in slepi. Dobro se boste počutili v svoji civilizaciji, ograjeni z živo mejo, vsa znamenja druge civilizacije pa vam bodo tako nerazumljiva, kot da so jih poslali prebivalci s planeta Venera. Če se vam bo zahotelo, boste lahko postali odkritelj v lastni deželi. Postanete lahko Kolumb, Magellan, Livingstone. A dvomim, da bi vas to mikalo. Take odprave so nevarne, saj vendar niste nori. Vi ste že človek svoje civilizacije, zato jo boste branili in se zanjo borili. Zalivali boste svojo živo mejo. Postali ste že natanko tak vrtnar, kakršne potrebuje cesar.”