Na robu

Žanrspomini
Narodnostslovenska književnost
Kraj in leto izidaLjubljana, 2008
Založba
Ključne besede Spomini, Umetnost
Število strani

447

Čas branja

Opozorjeni smo bili, da se čas branja razlikuje tudi glede na zvrst ali žanr knjige. Sklep: trenutno informativno obvestilo naj se dopolnjeno glasi: To je le ocena.

Dejanski čas branja je lahko krajši ali daljši, odvisno od individualne hitrosti branja in drugih bralnih navad ter glede na literarno zvrst, žanr in druge posebnosti knjig.

14-15 ur

Knjiga še ni na vašem bralnem seznamu.

Lahkotna
Zahtevna

Življenje je lepo! - Veno Pilon med Parizom in Ajdovščino.

»Vem, da bi moral te spomine napisati šele po svoji smrti, da bi se izognil morebitnim zameram…« je spomladi leta 1964 na koncu svojih obsežnih spominov šegavo zapisal slikar, grafik in fotograf Veno Pilon. In v takem vedrem tonu, saj je kljub največkrat izredno težkim življenjskim razmeram vedno optimistično zrl v prihodnost, je skrbno popisal svoje življenje. Od svojih prvih otroških korakov v Ajdovščini, kamor se je znova in znova vračal, svojih prvih prijateljskih vezi s sosedovimi otroci Danilom Lokarjem in Walterjem Bianchijem, ki jih je ohranil vse življenje. Spoznavamo Ajdovščino na prelomu 19. stoletja pa tja v prvo polovico 20. stoletja, z njim gremo v Rusijo, kamor je med prvo svetovno vojno prišel kot ujetnik. Sledimo njegovemu šolanju, likovnemu ustvarjanju, fotografskim začetkom, odhodu v Pariz, ki ga je vabil kot obljubljena dežela umetnikov. In skupaj z njegovo družino, ženo Ano Marie in sinom Dominiquejem, doživljamo težko življenje med in takoj po drugi vojni, in občutimo slikarjevo razdvojenost ali naj ostane v Franciji ali se vrne domov.
Srečamo se s slovenskimi kulturniki vseh vrst, ki so ga obiskovali v Parizu, pa tudi z najvplivnejšimi likovnimi ustvarjalci 20. stoletja. Razpet med Parizom in domovino je živel in ustvarjal vse življenje.

»S predvojnimi montparnasovci sem v svojem ateljeju prebil marsikateri vesel večer. Na pustni torek je namesto šest povabljenih znancev navalilo k meni desetkratno število neznancev raznih narodnosti, da so se govorice mešale kakor v starem Babilonu; pod petami razgretih plesalcev se je leseni pod nevarno tresel, jaz pa z njim, da vso noč nisem okusil kapljice vina, čeravno sem zjutraj naštel 39 izpraznjenih streklenk vina in likerjev, večinoma običajnih darov slučajnih gostov.« (str. 326-327)

Citati

(0)
Trenutno še ni dodanih citatov iz knjige Na robu.

Kritike

(0)
Knjiga še nima dodanih kritik.

Komentarji

(0)

Napiši komentar

Ogledi: 56
Komentarji: 0
Število ocen: 0
Želi prebrati: 0
Trenutno bere: 0
Je prebralo: 0