Konci in kraji
Žanr | spomini |
Narodnost | slovenska književnost |
Kraj in leto izida | Ljubljana, 2009 |
Založba | Mladinska knjiga |
Ključne besede | Tujina, Spomini, Ljubezen, Izpovedi |
Osebno
Konci in kraji, kraji in konci od začetka, od konca, pravzaprav je vseeno, kje se lotimo branja esejev, ali bolje spominov, zbranih v osebno izpovedni knjigi avtorice, umetniške, pesniške in razmišljajoče duše. Njeni zapisi, zbrani v tej knjigi, so nastajali ob koncu prejšnjega stoletja in v začetku sedanjega. Kako se sliši, ko izrečete prejšnje stoletje? Kje je že to? Niti ni tako zelo daleč. Vse, kar je že takrat bilo, obstaja še tudi naprej, lahko da v materialnem ali pa duhovnem smislu, kot energija, ki kroži okoli nas: ljubezen, knjige, glina in roke, ki jo objemajo, Veseljko, Vitomil, vojne, keramični krožniki in skodele, slike v galerijah, vtisi s potovanj, lulanje za avtom in Kreslinova Cesta…Vse to in še mnogo, mnogo več najdete v Koncih in krajih Ifigenije Simonović. Za hip morda ugledate njo samo ali pa celo sami sebe.
Ljubezen je ljubezen samo brez pridevnikov. Pridevniki stvar pojasnjujejo, včasih opravičujejo, obsojajo…če jih natikam ljubezni, jo z njimi zmanjšujem, okrnjujem, jo prirezujem, ožemam, dušim, ubijam. Noben pridevnik, nobena oblika stopnjevanja ne more povečati lepote, pomembnosti, čarobnosti … ljubezni. Vse to je že itak v njej-v največji možni nasičenosti.
(str. 90)